Jedro

Jedro

Tožeči stranki kot posredniku ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.

Tožeči stranki kot posredniku ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.

V zvezi z zahtevo za znižanje plačila naročitelj ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija (v višini 1,99 % kupnine), ki se jo je naročitelj zavezal plačati v dveh obrokih, nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom.

V zvezi z zahtevo za znižanje plačila naročitelj ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija (v višini 1,99 % kupnine), ki se jo je naročitelj zavezal plačati v dveh obrokih, nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

II.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) nosi sama svoje pritožbene stroške.

II.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) nosi sama svoje pritožbene stroške.

III.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) v roku 15 dni plačati 931,47 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

III.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) v roku 15 dni plačati 931,47 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom odločilo, da se dopusti sprememba nasprotne tožbe z dne 4. 11. 2022 (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi), s katerim je ta od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala plačilo 50.000 EUR (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi), s katerim je ta zahtevala, da se provizija, določena v Posredniški pogodbi k pogodbi o naročilu št. 00/2018, ki je bila med pravdnima strankama sklenjena dne 5. 4. 2018, zniža iz 40.000 EUR za 20.000 EUR tako, da celotna provizija, do katere je tožena stranka po nasprotni tožbi upravičena na podlagi te pogodbe, znaša 20.000 EUR, hkrati pa je od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala plačilo zneska 20.000 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 4. 2018 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, skupaj s stroški tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Toženi stranki (tožeči stranki po nasprotni tožbi) je naložilo, da je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) v roku 15 dni plačati 4.199 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

Obrazložitev

2.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, temu ustrezno pa spremeni tudi odločitev o stroških postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom odločilo, da se dopusti sprememba nasprotne tožbe z dne 4. 11. 2022 (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi), s katerim je ta od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala plačilo 50.000 EUR (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi), s katerim je ta zahtevala, da se provizija, določena v Posredniški pogodbi k pogodbi o naročilu št. 00/2018, ki je bila med pravdnima strankama sklenjena dne 5. 4. 2018, zniža iz 40.000 EUR za 20.000 EUR tako, da celotna provizija, do katere je tožena stranka po nasprotni tožbi upravičena na podlagi te pogodbe, znaša 20.000 EUR, hkrati pa je od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala plačilo zneska 20.000 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 4. 2018 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, skupaj s stroški tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Toženi stranki (tožeči stranki po nasprotni tožbi) je naložilo, da je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) v roku 15 dni plačati 4.199 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

3.Tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi) je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi, nasprotni stranki pa naloži v plačilo stroške za odgovor na pritožbo, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

2.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, temu ustrezno pa spremeni tudi odločitev o stroških postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

3.Tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi) je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi, nasprotni stranki pa naloži v plačilo stroške za odgovor na pritožbo, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

5.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 2. 6. 2021 odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta od tožene stranke zahtevala plačilo drugega dela posredniške provizije po Posredniški pogodbi k pogodbi o naročilu št. 00/2018 za nakup jahte X (nadalje: Posredniška pogodba) . Glede plačila posredniške provizije je ugotovilo, da se je tožena stranka kot kupec zavezala, da bo tožeči stranki provizijo v znesku 40.000 EUR plačala v dveh delih, in sicer 50 % v roku treh delovnih dni od dneva, ko bo kupec podpisal s prodajalcem pogodbo številka 00/2018, preostalih 50 % pa, ko bo tožeča stranka poskrbela za delaware registracijo na ime kupca in jo dostavila toženi stranki, prav tako pa ji bo dostavila tudi dokumentacijo, ki jo je bil na podlagi pogodbe številka 00/2018 dolžan izročiti prodajalec ter ji priskrbela vse uporabniške priročnike za uporabo sistemov na jahti, ki so bili na razpolago pri prodajalcu in pri proizvajalcu. Ugotovilo je, da je bil sporen predmet zaveze tožeče stranke v razmerju do tožene stranke po Posredniški pogodbi, po katerem mora tožeča stranka (kot posrednik) toženi stranki (kot kupcu) priskrbeti vse potrebne uporabniške priročnike za uporabo sistemov na jahti. Tožeča stranka si je navedeno določilo pogodbe razlagala tako, da je bila dolžna priskrbeti vse pri prodajalcu razpoložljive potrebne priročnike, s katerimi ji bo omogočila uporabo plovila, tožena stranka pa tako, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka priskrbela konkretni jahti individualizirane priročnike, s katerimi bo omogočila uporabo plovila, četudi z njimi prodajalec oziroma proizvajalec (ladjar) ne bi razpolagal. Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje presodilo, da se je tožeča stranka zavezala toženi stranki izročiti vse razpoložljive potrebne uporabniške priročnike. Sodišče druge stopnje je s sodbo I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022 pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdilo.

4.Pritožba ni utemeljena.

6.V tej zadevi je bilo torej že pravnomočno odločeno o tožbenem zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta od tožene stranke zahtevala plačilo drugega dela provizije na podlagi Posredniške pogodbe. Drugi del provizije v znesku 20.000 EUR je bil s pravnomočno sodbo toženi stranki naložen v plačilo na podlagi ugotovitve, da je tožeča stranka pravilno in v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost do tožene stranke.

5.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 2. 6. 2021 odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta od tožene stranke zahtevala plačilo drugega dela posredniške provizije po Posredniški pogodbi k pogodbi o naročilu št. 00/2018 za nakup jahte X (nadalje: Posredniška pogodba)1. Glede plačila posredniške provizije je ugotovilo, da se je tožena stranka kot kupec zavezala, da bo tožeči stranki provizijo v znesku 40.000 EUR plačala v dveh delih, in sicer 50 % v roku treh delovnih dni od dneva, ko bo kupec podpisal s prodajalcem pogodbo številka 00/2018, preostalih 50 % pa, ko bo tožeča stranka poskrbela za delaware registracijo na ime kupca in jo dostavila toženi stranki, prav tako pa ji bo dostavila tudi dokumentacijo, ki jo je bil na podlagi pogodbe številka 00/2018 dolžan izročiti prodajalec ter ji priskrbela vse uporabniške priročnike za uporabo sistemov na jahti, ki so bili na razpolago pri prodajalcu in pri proizvajalcu. Ugotovilo je, da je bil sporen predmet zaveze tožeče stranke v razmerju do tožene stranke po Posredniški pogodbi, po katerem mora tožeča stranka (kot posrednik) toženi stranki (kot kupcu) priskrbeti vse potrebne uporabniške priročnike za uporabo sistemov na jahti. Tožeča stranka si je navedeno določilo pogodbe razlagala tako, da je bila dolžna priskrbeti vse pri prodajalcu razpoložljive potrebne priročnike, s katerimi ji bo omogočila uporabo plovila, tožena stranka pa tako, da je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka priskrbela konkretni jahti individualizirane priročnike, s katerimi bo omogočila uporabo plovila, četudi z njimi prodajalec oziroma proizvajalec (ladjar) ne bi razpolagal. Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje presodilo, da se je tožeča stranka zavezala toženi stranki izročiti vse razpoložljive potrebne uporabniške priročnike. Sodišče druge stopnje je s sodbo I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022 pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdilo.

7.S sedaj izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi, s katerim je tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala plačilo odškodnine v znesku 50.000 EUR. Trdila je, da je tožeča stranka kot posrednik kršila svojo pogodbeno obveznost dostave priročnikov, ki bi ustrezali predmetnemu plovilu in sistemom na njej, v posledici česar ji je kot naročniku nastala škoda, saj so bila zaradi tega popravila posameznih sistemov na plovilu bodisi neuspešna, bodisi so trajala dalj časa kot je bilo predvideno. Kot je navedla, predstavlja vtoževani znesek prikrajšanje zaradi nezmožnosti uporabe oziroma oddajanja plovila v najem, v višini, ki ustreza znesku 14-dnevne najemnine. Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijano sodbo (ponovno) ugotovilo, da je izvedeni dokazni postopek pokazal, da je tožeča stranka pravilno izpolnila svojo pogodbeno dogovorjeno obveznost izročitve obstoječih priročnikov za plovilo X. Odškodninski tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je zavrnilo, saj je sklenilo, da toženi stranki škoda ni nastala v posledici kršitve tožeče stranke.

6.V tej zadevi je bilo torej že pravnomočno odločeno o tožbenem zahtevku tožeče stranke, s katerim je ta od tožene stranke zahtevala plačilo drugega dela provizije na podlagi Posredniške pogodbe. Drugi del provizije v znesku 20.000 EUR je bil s pravnomočno sodbo toženi stranki naložen v plačilo na podlagi ugotovitve, da je tožeča stranka pravilno in v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost do tožene stranke.

8.Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvah, da tožeča stranka ni (po vsebini oziroma po kvaliteti) pravilno izpolnila svoje obveznosti iz Posredniške pogodbe v delu, v katerem se ji je kot kupcu zavezala priskrbeti vse potrebne uporabniške priročnike za uporabo sistemov na jahti. Trdi, da se je tožeča stranka zavezala, da ji bo zagotovila vse ustrezne uporabniške priročnike ter da bo našla vse manjkajoče, natisnjene priročnike. Priznava, da ji je tožeča stranka dostavila vse obstoječe uporabniške priročnike, ki jih je mogla pridobiti pri samem proizvajalcu (prodajalcu) plovila, vendar pa ti priročniki niso ustrezali dejanskemu stanju oziroma izgradnji obravnavanega plovila. Zaradi navedenega so posamezna popravila na plovilu trajala dlje, kot bi bilo običajno potrebno, saj so morali njeni izvajalci na slepo iskati lokacije posameznih sistemov na plovilu oziroma potek posamezne napeljave. S tem je tožena stranka vsaj za 14 dni izgubila možnost ekonomske uporabe oziroma trženja plovila, ki sicer še danes ni uporabno za svoj osnovni namen.

7.S sedaj izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi, s katerim je tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala plačilo odškodnine v znesku 50.000 EUR. Trdila je, da je tožeča stranka kot posrednik kršila svojo pogodbeno obveznost dostave priročnikov, ki bi ustrezali predmetnemu plovilu in sistemom na njej, v posledici česar ji je kot naročniku nastala škoda, saj so bila zaradi tega popravila posameznih sistemov na plovilu bodisi neuspešna, bodisi so trajala dalj časa kot je bilo predvideno. Kot je navedla, predstavlja vtoževani znesek prikrajšanje zaradi nezmožnosti uporabe oziroma oddajanja plovila v najem, v višini, ki ustreza znesku 14-dnevne najemnine. Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijano sodbo (ponovno) ugotovilo, da je izvedeni dokazni postopek pokazal, da je tožeča stranka pravilno izpolnila svojo pogodbeno dogovorjeno obveznost izročitve obstoječih priročnikov za plovilo X. Odškodninski tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je zavrnilo, saj je sklenilo, da toženi stranki škoda ni nastala v posledici kršitve tožeče stranke.

9.Med splošne predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti sodi predpostavka kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja. Protipravno stanje kršitve pogodbene obveznosti se lahko kaže v obliki neizpolnitve oziroma v obliki izpolnitve z napakami. Pritožnica trdi, da je imela izpolnitev tožeče stranke pomembne vsebinske napake, saj dostavljeni priročniki ne ustrezajo gradnji konkretnega plovila. Temu stališču tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi) ni mogoče pritrditi. V zvezi s tem je tožeča stranka (neprerekano) pojasnila, da se za plovila, narejena po meri (torej za nestandardna plovila) ne pripravi posebnih priročnikov, temveč za njih veljajo splošni priročniki. V primeru razlik med nestandardnim plovilom in serijskim plovilom pa se mora kupec obrniti na ladjedelnico. Navedla je tudi, da je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom, da kupuje nestandardno plovilo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da je bila s pogodbo dogovorjena obveznost izročitve obstoječih priročnikov. Očitek pritožnice, da se je tožeča stranka zavezala, da bo našla manjkajoče (natisnjene) priročnike, je neutemeljen, saj je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka toženi dostavila vse obstoječe priročnike ter da drugi (manjkajoči, že natisnjeni) priročniki, ki bi bili prilagojeni konkretnemu plovilu, ne obstajajo. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni kršila svoje obveznosti po Posredniški pogodbi, je zato pravilna.

10.Tožeči stranki kot posredniku tudi sicer ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika. Ob ogledu plovila pred nakupom je tožena stranka kot kupec sama ugotovila, da nekateri dokumenti na krovu manjkajo ter se kljub temu odločila za nakup plovila. Šlo je za rabljeno plovilo, ki je pred prodajo plulo le za potrebe razstave oziroma sejmov in ki ga je tožena stranka kot kupec kupila po načelu "videno - kupljeno". Pri pregledu plovila je za toženo stranko sodeloval bodoči skipper A. A., ki je izpovedal, da je pred nakupom plovila opravil pregled plovila skupaj z izvedencem in ob tej priliki ugotovil, da plovilo ne razpolaga z dokumentacijo, zato je upravi tožene stranke odsvetoval nakup plovila. Kot nadalje navaja tožena stranka v pritožbi je prodajalec, ki je bil tudi proizvajalec konkretnega plovila, že pred sklenitvijo prodajne pogodbe poudarjal, da s kakšno dodatno dokumentacijo za konkretno plovilo ne razpolaga, zaradi česar tudi ni želel prevzeti dodatne zaveze glede dokumentacije za konkretno plovilo.

8.Tožena stranka v pritožbi vztraja pri trditvah, da tožeča stranka ni (po vsebini oziroma po kvaliteti) pravilno izpolnila svoje obveznosti iz Posredniške pogodbe v delu, v katerem se ji je kot kupcu zavezala priskrbeti vse potrebne uporabniške priročnike za uporabo sistemov na jahti. Trdi, da se je tožeča stranka zavezala, da ji bo zagotovila vse ustrezne uporabniške priročnike ter da bo našla vse manjkajoče, natisnjene priročnike. Priznava, da ji je tožeča stranka dostavila vse obstoječe uporabniške priročnike, ki jih je mogla pridobiti pri samem proizvajalcu (prodajalcu) plovila, vendar pa ti priročniki niso ustrezali dejanskemu stanju oziroma izgradnji obravnavanega plovila. Zaradi navedenega so posamezna popravila na plovilu trajala dlje, kot bi bilo običajno potrebno, saj so morali njeni izvajalci na slepo iskati lokacije posameznih sistemov na plovilu oziroma potek posamezne napeljave. S tem je tožena stranka vsaj za 14 dni izgubila možnost ekonomske uporabe oziroma trženja plovila, ki sicer še danes ni uporabno za svoj osnovni namen.

11.Tožena stranka je bila torej pred nakupom plovila seznanjena s pomanjkljivo dokumentacijo za plovilo. Tožeči stranki zato ni mogoče pripisati niti odgovornosti zaradi posredovanja pri poslu zaradi tega, ker bi vedela oziroma bi morala vedeti, da (niti naročitelj niti ona sama) ne more izpolniti pogodbene obveznosti glede izročitve konkretnih, plovilu prilagojenih priročnikov, pa s tem tožene stranke kot kupca plovila ni seznanila. Tožena stranka sicer trdi, da naj bi bila takšna zaveza posrednika odločilni razlog, da se je odločila za nakup plovila, vendar pa s to trditvijo, glede na že opisani potek nakupa plovila, ne prepriča. Kot je že navedlo pritožbeno sodišče v sodbi I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022, ni prepričljiva navedba tožene stranke, da se je za nakup plovila za ceno 2 mio EUR, za katerega je sama ugotovila, da nima nobene ustrezne dokumentacije, odločila zgolj na podlagi zaveze tožeče stranke, da ji bo zagotovila navodila za uporabo, ki bodo prilagojena vgrajenim sistemom v plovilo, čeprav se k temu ni želel zavezati niti prodajalec (proizvajalec) plovila. Glede na to, da je bila tožena stranka s tem pred nakupom seznanjena, je sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je zahtevek za plačilo odškodnine, ki ga je tožena stranka uperila zoper tožečo stranko, neutemeljen. Sodba sodišča prve stopnje je sicer skopo obrazložena, ne glede na to pa je sposobna preizkusa.

9.Med splošne predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti sodi predpostavka kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja. Protipravno stanje kršitve pogodbene obveznosti se lahko kaže v obliki neizpolnitve oziroma v obliki izpolnitve z napakami. Pritožnica trdi, da je imela izpolnitev tožeče stranke pomembne vsebinske napake, saj dostavljeni priročniki ne ustrezajo gradnji konkretnega plovila. Temu stališču tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi) ni mogoče pritrditi. V zvezi s tem je tožeča stranka (neprerekano) pojasnila, da se za plovila, narejena po meri (torej za nestandardna plovila) ne pripravi posebnih priročnikov, temveč za njih veljajo splošni priročniki. V primeru razlik med nestandardnim plovilom in serijskim plovilom pa se mora kupec obrniti na ladjedelnico. Navedla je tudi, da je bila tožena stranka seznanjena z dejstvom, da kupuje nestandardno plovilo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da je bila s pogodbo dogovorjena obveznost izročitve obstoječih priročnikov. Očitek pritožnice, da se je tožeča stranka zavezala, da bo našla manjkajoče (natisnjene) priročnike, je neutemeljen, saj je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka toženi dostavila vse obstoječe priročnike ter da drugi (manjkajoči, že natisnjeni) priročniki, ki bi bili prilagojeni konkretnemu plovilu, ne obstajajo. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni kršila svoje obveznosti po Posredniški pogodbi, je zato pravilna.

12.Poleg navedenega je tožeča stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje opozarjala toženo stranko, da je nasprotna tožba nesklepčna, saj slednja ni navedla nobenih konkretnih trditev o tem, kdo in kdaj naj bi plovilo popravljal, niti ni podala konkretnih v zvezi s trajanjem popravila. Navajala je zgolj to, da so popravila trajala dlje kot običajno. To pa za konkretizacijo trditev glede vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in nastalo škodo ne zadošča. Tožena stranka tako ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ji je škoda nastala prav zaradi manjkajočih priročnikov, ne pa zaradi tega, ker je bilo kupljeno plovilo potrebno popravila.

10.Tožeči stranki kot posredniku tudi sicer ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.2 Ob ogledu plovila pred nakupom je tožena stranka kot kupec sama ugotovila, da nekateri dokumenti na krovu manjkajo ter se kljub temu odločila za nakup plovila. Šlo je za rabljeno plovilo, ki je pred prodajo plulo le za potrebe razstave oziroma sejmov in ki ga je tožena stranka kot kupec kupila po načelu "videno - kupljeno". Pri pregledu plovila je za toženo stranko sodeloval bodoči skipper A. A., ki je izpovedal, da je pred nakupom plovila opravil pregled plovila skupaj z izvedencem in ob tej priliki ugotovil, da plovilo ne razpolaga z dokumentacijo, zato je upravi tožene stranke odsvetoval nakup plovila. Kot nadalje navaja tožena stranka v pritožbi je prodajalec, ki je bil tudi proizvajalec konkretnega plovila, že pred sklenitvijo prodajne pogodbe poudarjal, da s kakšno dodatno dokumentacijo za konkretno plovilo ne razpolaga, zaradi česar tudi ni želel prevzeti dodatne zaveze glede dokumentacije za konkretno plovilo.

13.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podrejeni nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala znižanje provizije iz zneska 40.000 EUR na 20.000 EUR ter vračilo (preveč)plačanega zneska 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2018 dalje. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je ta zahtevek neutemeljen zaradi zastaranja. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi sicer utemeljeno navaja, da ugovor zastaranja ni utemeljen, ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev (prvi odstavek 335. člena Obligacijskega zakonika; OZ), med tem ko tožena stranka uveljavlja oblikovalni tožbeni zahtevek za znižanje dogovorjenega plačila. Ne glede na navedeno pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna, saj tožena stranka glede zahtevka za znižanje dogovorjene provizije ni podala ustreznih trditev.

11.Tožena stranka je bila torej pred nakupom plovila seznanjena s pomanjkljivo dokumentacijo za plovilo. Tožeči stranki zato ni mogoče pripisati niti odgovornosti zaradi posredovanja pri poslu zaradi tega, ker bi vedela oziroma bi morala vedeti, da (niti naročitelj niti ona sama) ne more izpolniti pogodbene obveznosti glede izročitve konkretnih, plovilu prilagojenih priročnikov, pa s tem tožene stranke kot kupca plovila ni seznanila. Tožena stranka sicer trdi, da naj bi bila takšna zaveza posrednika odločilni razlog, da se je odločila za nakup plovila, vendar pa s to trditvijo, glede na že opisani potek nakupa plovila, ne prepriča. Kot je že navedlo pritožbeno sodišče v sodbi I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022, ni prepričljiva navedba tožene stranke, da se je za nakup plovila za ceno 2 mio EUR, za katerega je sama ugotovila, da nima nobene ustrezne dokumentacije, odločila zgolj na podlagi zaveze tožeče stranke, da ji bo zagotovila navodila za uporabo, ki bodo prilagojena vgrajenim sistemom v plovilo, čeprav se k temu ni želel zavezati niti prodajalec (proizvajalec) plovila. Glede na to, da je bila tožena stranka s tem pred nakupom seznanjena, je sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je zahtevek za plačilo odškodnine, ki ga je tožena stranka uperila zoper tožečo stranko, neutemeljen. Sodba sodišča prve stopnje je sicer skopo obrazložena, ne glede na to pa je sposobna preizkusa.

14.Z zahtevo za znižanje provizije po tretjem odstavku 846. člena OZ se je ukvarjalo že sodišče prve stopnje v sodbi z dne 18. 5. 2021 ter navedlo, da tožena stranka ni podrobneje pojasnila razlogov, zakaj je najprej menila, da je provizija ustrezna, sedaj pa meni, da je previsoka. Tem razlogom je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje v sodbi I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022, ki je navedlo, da tožena stranka zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje samo sprevideti, da tožeča stranka ni vložila nobenega truda, ki bi jo (od dneva sklenitve pogodbe 5. 4. 2018 do naslednjega dne) upravičeval do zaslužka 40.000 EUR.

12.Poleg navedenega je tožeča stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje opozarjala toženo stranko, da je nasprotna tožba nesklepčna, saj slednja ni navedla nobenih konkretnih trditev o tem, kdo in kdaj naj bi plovilo popravljal, niti ni podala konkretnih v zvezi s trajanjem popravila. Navajala je zgolj to, da so popravila trajala dlje kot običajno. To pa za konkretizacijo trditev glede vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in nastalo škodo ne zadošča. Tožena stranka tako ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj ni navedla okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ji je škoda nastala prav zaradi manjkajočih priročnikov, ne pa zaradi tega, ker je bilo kupljeno plovilo potrebno popravila.

15.Tožena stranka tudi v nadaljnjem postopku svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z zahtevkom za znižanje dogovorjenega plačila ni zadostila. Trdi, da sta pogodbenika s sklenitvijo Posredniške pogodbe na dan 5. 4. 2018 sporazumno ovrednotila preteklo delo (trud) tožeče stranke v zvezi z nakupom plovila na 20.000 EUR, še dodatnih 20.000 EUR, pa bi tožeči stranki pripadlo le in samo, če bi izpolnila prevzete obveznosti glede dostave ustrezne dokumentacije, ki je ni izpolnila. Navaja, da je tožeča stranka toženi stranki v zvezi s tem preposlala le dve elektronski sporočili prodajalca (proizvajalca) plovila z (po vsebini) neustreznimi priročniki. Tožena stranka zato meni, da tožeča stranka do dodatnih 20.000 EUR posredniške provizije ne more biti upravičena, saj gre za očitno pretiran znesek glede na trud, ki ga je tožeča stranka vložila v iskanje in dostavo dogovorjene dokumentacije.

13.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podrejeni nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) od tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) zahtevala znižanje provizije iz zneska 40.000 EUR na 20.000 EUR ter vračilo (preveč)plačanega zneska 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2018 dalje. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je ta zahtevek neutemeljen zaradi zastaranja. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi sicer utemeljeno navaja, da ugovor zastaranja ni utemeljen, ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev (prvi odstavek 335. člena Obligacijskega zakonika; OZ), med tem ko tožena stranka uveljavlja oblikovalni tožbeni zahtevek za znižanje dogovorjenega plačila. Ne glede na navedeno pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna, saj tožena stranka glede zahtevka za znižanje dogovorjene provizije ni podala ustreznih trditev.

16.Po presoji pritožbenega sodišča je v zvezi s temi očitki treba ugotoviti, da je bilo s Posredniško pogodbo dogovorjeno, da tožena stranka kot kupec plovila prizna tožeči stranki kot posredniku provizijo v višini 40.000 EUR. Taka ugotovitev izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2021 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila provizija dogovorjena v višini 40.000 EUR, ki se jo je kupec zavezal plačati v dveh obrokih. Tožena stranka v nasprotju z navedenim navaja, da naj bi bilo dogovorjeno plačilo v višini 20.000 EUR za posredniško storitev tožeče stranke, do preostanka plačila v višini 20.000 EUR pa naj bi bila tožena stranka upravičena za njene storitve v zvezi z dobavo dokumentacijo, priročnikov ter registracije, vendar pa, glede na jasno zapisan dogovor o višini posredniške provizije, dvoma v navedeno ugotovitev s pritožbo ne zaseje. Storitve, ki se jih je tožena stranka zavezala opraviti po Posredniški pogodbi so predstavljale celoto, tožena stranka pa ni navedla nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija v višini 1,99 % kupnine nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom. Nenazadnje je zakoniti zastopnik tožeče stranke v zvezi s tem izpovedal, da znaša običajna provizija za takšno storitev 10 %. Tožena stranka zato ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da tožeča stranka ne more biti upravičena do plačila 20.000 EUR, saj je to pretiran znesek glede na trud, ki ga je vložila v iskanje dogovorjene dokumentacije.

14.Z zahtevo za znižanje provizije po tretjem odstavku 846. člena OZ3 se je ukvarjalo že sodišče prve stopnje v sodbi z dne 18. 5. 2021 ter navedlo, da tožena stranka ni podrobneje pojasnila razlogov, zakaj je najprej menila, da je provizija ustrezna, sedaj pa meni, da je previsoka. Tem razlogom je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje v sodbi I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022, ki je navedlo, da tožena stranka zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje samo sprevideti, da tožeča stranka ni vložila nobenega truda, ki bi jo (od dneva sklenitve pogodbe 5. 4. 2018 do naslednjega dne) upravičeval do zaslužka 40.000 EUR.

17.Pritožba po povedanem ni utemeljena. Prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15.Tožena stranka tudi v nadaljnjem postopku svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z zahtevkom za znižanje dogovorjenega plačila ni zadostila. Trdi, da sta pogodbenika s sklenitvijo Posredniške pogodbe na dan 5. 4. 2018 sporazumno ovrednotila preteklo delo (trud) tožeče stranke v zvezi z nakupom plovila na 20.000 EUR, še dodatnih 20.000 EUR, pa bi tožeči stranki pripadlo le in samo, če bi izpolnila prevzete obveznosti glede dostave ustrezne dokumentacije, ki je ni izpolnila. Navaja, da je tožeča stranka toženi stranki v zvezi s tem preposlala le dve elektronski sporočili prodajalca (proizvajalca) plovila z (po vsebini) neustreznimi priročniki. Tožena stranka zato meni, da tožeča stranka do dodatnih 20.000 EUR posredniške provizije ne more biti upravičena, saj gre za očitno pretiran znesek glede na trud, ki ga je tožeča stranka vložila v iskanje in dostavo dogovorjene dokumentacije.

18.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške ter je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) povrniti stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priznani so ji bili stroški za odgovor na pritožbo 1250 točk (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife; OT), materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT ter 22% DDV, skupaj 931,47 EUR.

-------------------------------

16.Po presoji pritožbenega sodišča je v zvezi s temi očitki treba ugotoviti, da je bilo s Posredniško pogodbo dogovorjeno, da tožena stranka kot kupec plovila prizna tožeči stranki kot posredniku provizijo v višini 40.000 EUR. Taka ugotovitev izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje z dne 2. 6. 2021 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča I Cpg 281/2022 z dne 25. 5. 2022. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila provizija dogovorjena v višini 40.000 EUR, ki se jo je kupec zavezal plačati v dveh obrokih. Tožena stranka v nasprotju z navedenim navaja, da naj bi bilo dogovorjeno plačilo v višini 20.000 EUR za posredniško storitev tožeče stranke, do preostanka plačila v višini 20.000 EUR pa naj bi bila tožena stranka upravičena za njene storitve v zvezi z dobavo dokumentacijo, priročnikov ter registracije, vendar pa, glede na jasno zapisan dogovor o višini posredniške provizije, dvoma v navedeno ugotovitev s pritožbo ne zaseje. Storitve, ki se jih je tožena stranka zavezala opraviti po Posredniški pogodbi so predstavljale celoto, tožena stranka pa ni navedla nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija v višini 1,99 % kupnine nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom. Nenazadnje je zakoniti zastopnik tožeče stranke v zvezi s tem izpovedal, da znaša običajna provizija za takšno storitev 10 %. Tožena stranka zato ne more uspeti niti s pritožbenimi trditvami, da tožeča stranka ne more biti upravičena do plačila 20.000 EUR, saj je to pretiran znesek glede na trud, ki ga je vložila v iskanje dogovorjene dokumentacije.

1S posredniško pogodbo se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena (837. člen OZ).

17.Pritožba po povedanem ni utemeljena. Prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

2Posrednik je odgovoren za škodo, ki nastane eni ali drugi stranki, med katerima je posredoval, če nastane škoda zaradi tega, ker je posredoval za poslovno nesposobno osebo, za katere nesposobnost je vedel ali bi bil moral vedeti, ali za osebo, za katero je vedel ali bi bil moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe, ter sploh za vsako škodo, nastalo po njegovi krivdi (prvi odstavek 844. člena OZ).

18.Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi) s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške ter je dolžna tožeči stranki (toženi stranki po nasprotni tožbi) povrniti stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priznani so ji bili stroški za odgovor na pritožbo 1250 točk (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife; OT), materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT ter 22% DDV, skupaj 931,47 EUR.

3Dogovorjeno posredniško plačilo lahko sodišče na naročiteljevo zahtevo zniža, če spozna, da je pretirano visoko v primerjavi s posrednikovim trudom in njegovo storitvijo (tretji odstavek 846. člena OZ).

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

1S posredniško pogodbo se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena (837. člen OZ).

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 837, 844, 844/1, 846, 846/3

2Posrednik je odgovoren za škodo, ki nastane eni ali drugi stranki, med katerima je posredoval, če nastane škoda zaradi tega, ker je posredoval za poslovno nesposobno osebo, za katere nesposobnost je vedel ali bi bil moral vedeti, ali za osebo, za katero je vedel ali bi bil moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe, ter sploh za vsako škodo, nastalo po njegovi krivdi (prvi odstavek 844. člena OZ).

Pridruženi dokumenti:*

3Dogovorjeno posredniško plačilo lahko sodišče na naročiteljevo zahtevo zniža, če spozna, da je pretirano visoko v primerjavi s posrednikovim trudom in njegovo storitvijo (tretji odstavek 846. člena OZ).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.