Jedro

Sodišče je pravilno ugotovilo, da so lahko okoliščine, povezane z delovnim okoljem, predmet morebitnih individualnih delovnih sporov, ne pa predmet ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo v socialnem sporu. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, nestrinjanje in nezadovoljstvo stranke s podanim izvedenskim mnenjem, le-temu ne more odvzeti veljave in vzpostaviti vsebinskega razloga za drugačno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 22. 9. 2021 in št. ... z dne 30. 8. 2021 ter da se ugotovi, da je bil tožnik od 7. 8. 2021 do zaključka glavne obravnave zaradi bolezni začasno nezmožen za delo.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik. Vztraja, da je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja popolnoma nezmožen za delo in ni bil zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno. Izpostavlja izvid psihiatrinje z dne 26. 7. 2021, ki potrjuje, da ni bil zmožen za delo, saj mu še vedno peša spomin in ni zmožen logičnega razmišljanja. Le doma se počuti varno in umirjeno. Službo še vedno povezuje z dodatnim pritiskom in stisko, zaradi česar reaktivacija ni bila mogoča, hospitalizacije, ki se boji, pa prav tako ne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa dejstva, bistvena za odločitev o zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti.

5. V pritožbeni obravnavi je ostala sporna tožnikova zmožnosti za delo v vtoževanem obdobju. Tožnik vztraja, da je bil od 7. 8. 2021 do zaključka glavne obravnave popolnoma nezmožen za delo.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker naj bi izvid lečeče specialistke jasno potrjeval, da tožnik ni bil sposoben za delo. Prvostopno sodišče je odločilna dejstva za presojo1 ugotavljalo s pomočjo sodne izvedenke psihiatrinje. Svojo odločitev, katero je oprlo na izvedenkine jasne in strokovno podprte ugotovitve, je obrazložilo v 8. točki obrazložitve sodbe. Naloga imenovane sodne izvedenke psihiatrinje je bila povsem drugačna od vloge lečeče specialistke. Neprimerljiva je vloga sodne izvedenke, ki je na podlagi vseh izvidov lečečih specialistov2 ugotovila kakšna je bila zmožnost tožnika opravljati delo v spornem obdobju.

7. Nenazadnje iz izvida, na katerega se sklicuje tožnik (A/8) ni razvidno, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo. Kot dejavnik je izpostavljen zaplet v zvezi z delovnim okoljem, pa vendar je pravilna ugotovitev sodne izvedenke, da težave v delovnem okolju ne morejo biti vzrok za priznanje začasne nezmožnosti za delo. Tožniku je bila svetovana možnost intenzivnejšega zdravljenja, ki ga zavrača. Sodna izvedenka se je opredelila do izvida z dne 26. 7. 2021, ko je pojasnila, da ni podane ugotovitve o popolni začasni nezmožnosti za delo, temveč o reaktivaciji oziroma intenzivnejšemu zdravljenju.

8. Sodišče je pravilno ugotovilo, da so lahko okoliščine, povezane z delovnim okoljem, predmet morebitnih individualnih delovnih sporov, ne pa predmet ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo v socialnem sporu. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno nestrinjanje in nezadovoljstvo stranke s podanim izvedenskim mnenjem, le-temu ne more odvzeti veljave in vzpostaviti vsebinskega razloga za drugačno odločitev.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Ali je bil tožnik v vtoževanem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas. 2 Ki so bili povezani z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za sporno obdobje.