10. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. A., Republika Ž., ki jo zastopa družba Odvetniki B. & B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 711/2003 z dne 30. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. P 482/2000 z dne 26. 2. 2003 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 553/2004 z dne 25. 8. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani ne dopusti. Pritožbeno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo pritožnice zavrglo, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek za revidenta pravnomočno končan.

2.Pritožnica navaja, da je univerzalna pravna naslednica dela premoženja tožeče stranke, ki se je delilo z oddelitvijo in ki ga je po oddelitvi prevzela pritožnica kot prevzemna družba. Pritožnica se sklicuje na stališča avstrijske pravne teorije, da pravni naslednik z vstopom v univerzalno sukcesijo ipso iure postane tudi stranka vseh pravdnih postopkov svojega prednika, ki so v teku. Sklicuje se tudi na avstrijsko sodno prakso. Nasprotuje stališču Višjega sodišča, da univerzalno pravno nasledstvo pritožnice glede oddeljenega dela premoženja ne pomeni pravnega nasledstva pritožnice v procesnem smislu, ker prenosna družba ni prenehala obstajati kot pravna oseba. Meni, da je navedeno stališče brez razumne pravne podlage. Sodišče naj bi zmotno uporabilo drugi odstavek 190. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), ker naj bi se ta nanašal zgolj na singularno pravno nasledstvo. Po njenem mnenju bi moralo smiselno uporabiti določbe 204. in 208. člena ZPP. Nasprotuje tudi stališčem Vrhovnega sodišča, izraženim v sklepu o zavrženju revizije. Meni namreč, da utegnejo izražena stališča povzročiti napačno sodno prakso, to pa bo pritožnici povzročilo škodljive posledice v vseh drugih sodnih postopkih. Zatrjuje kršitev 22. in 23. člena Ustave.

B.

3.Predmet izpodbijanega sklepa pritožbenega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje je odločitev o dopustnosti spremembe tožbe na aktivni strani. Predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča je procesna odločitev o dopustnosti revizije.

4.Ustavno sodišče je ob preizkusu ustavne pritožbe vpogledalo v pravdni spis Okrožnega sodišča v Kopru št. P 482/2000, v katerem so bile izdane izpodbijane odločitve. Iz pravdnega spisa izhaja, da je pritožnica po pozivu tožeče stranke 2. 12. 2005 izjavila, da vstopa v pravdo kot stranska intervenientka, in da svoj pravni interes za intervencijo utemeljuje s trditvijo, da je s cesijo od tožeče stranke pridobila terjatev zoper toženi stranki. Iz navedenega spisa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo zanjo ugodno sodbo, ki pa še ni pravnomočna. Pritožnica ima kot stranska intervenientka pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila tožeča stranka (prvi odstavek 201. člena ZPP), ima pa tudi pravico vložiti izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 202. člena ZPP). Glede na to, da je pritožnica vstopila v navedeni pravdni postopek kot stranska intervenientka, in glede na trditve, da je terjatev do toženih strank pridobila s cesijo, Ustavno sodišče ocenjuje, da pritožnica nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, s katero izpodbija odločitev o dopustnosti spremembe tožbe na aktivni strani (ker naj bi bila pritožnica univerzalna pravna naslednica tožeče stranke), saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njen položaj ne bi izboljšal. Zato pritožnica tudi nima več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa Vrhovnega sodišča o nedopustnosti revizije. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. in 2. točka izreka).

5.Če bo sodišče v navedenem pravdnem postopku glede na pritožbene očitke tožene stranke zavzelo stališče, da se stranska intervencija pritožnice ne dopusti, pa bo pritožnica imela možnost vložiti ustavno pritožbo tudi zoper takšno odločitev.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić