Jedro

Število porabljenih ur kot razlog cenilca, da gre za izjemno zahtevno delo, ni ustrezen, saj se izjemnost zahtevnosti dela ocenjuje z drugimi kriteriji, ki so navedeni v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik - sodni cenilec J.M. je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu cenilcu J.M. (v nadaljevanju cenilec) po računu z dne 8. 2. 2013 priznalo nagrado in stroške v bruto znesku 727,95 EUR (izrek pod I). Ugotovilo je, da je sodni cenilec ni zavezanec za DDV (izrek pod II). Odločilo je, da je od predlaganega bruto zneska treba obračunati in plačati 8,85 % prispevek za PIZ v višini 64,42 EUR (izrek pod III), da plačilo skupnega zneska 792,37 EUR izvrši finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v M.S. iz sredstev predujma (izrek pod IV), da se znesek iz 4. točke nakaže na osebni račun cenilca (izrek pod V), da se davek od osebnih prejemkov ter 8,85 % PIZ-a nakaže na ustrezen račun (izrek pod VI), da se preostanek založenega predujma vrne (izrek pod VII) in da se plačilo izvede v roku 45 dni po pravnomočnosti sklepa (izrek pod VIII).

2. Zoper citirani sklep je cenilec po svojem pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo. Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje pod I in posledično tudi v preostalem obsegu, ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in se v pritožbenem predlogu zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče cenilcu prizna nagrado in stroške v priglašeni višini oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot bistveno kršitev določb procesnega prava relativnega značaja očita pritožba sodišču prve stopnje v kršitvi 243. člena ZPP, ker da zahtevnost izdelave posameznega cenilnega poročila (izvida in mnenja) lahko presoja le strokovnjak, ki je strokovno usposobljen, da tako poročilo izdela, saj sodišče samo nikakor ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ocenjevanja vrednosti nepremičnin, zato je z odločitvijo v izpodbijanem sklepu preseglo meje svoje pristojnosti, storjena kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Takšnemu pritožbenemu očitku ni moč pritrditi. Res je, kot trdi pritožba, da sodišče ne razpolaga s posebnim strokovnim znanjem za ocenitev vrednosti nepremičnin, sicer ne bi bilo potrebno sodelovanje ustreznega izvedenca oziroma cenilca, vendar kljub temu sodišče prve stopnje ni prekoračilo mej svoje pristojnosti, saj je o zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve odločilo ob smiselni uporabi četrtega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88-4713/2010 - v nadaljevanju Pravilnik) ob upoštevanju predloženega računa cenilca številka 2/2013 z dne 8. 2. 2013 (l. št. 66 v spisu) in v tem navedenih opomb cenilca. Četrti odstavek 47. člena Pravilnika namreč določa, da je zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve odvisna zlasti ob obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve. V sodišču predloženem in citiranem računu je cenilec pod opombo cenilno poročilo opredelil kot izjemno zahtevno glede na število porabljenih ur (14) za njegovo izdelavo. Glede na takšno pripombo sodišče prve stopnje cenilcu povsem upravičeno ni priznalo nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja za izjemno zahtevno cenitev, kot jo je cenilec priglasil, temveč le za zahtevno cenitev v znesku 276,00 EUR. Pravilno je presodilo, da število porabljenih ur kot razlog cenilca, da gre za izjemno zahtevno delo, ni ustrezen, saj se izjemnost zahtevnosti dela ocenjuje z drugimi kriteriji, ki so navedeni v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika, kot je že navedeno. Število porabljenih ur je namreč posebej opredeljeno v drugi postavki, in sicer za preglede oziroma oglede izvedenca oziroma cenilca in za čas potovanja na ogled, kot to določa 50. člen Pravilnika. V skladu s Pravilnikom je zahtevnost cenitve odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida oziroma cenitve, tega dejstva pa cenilec v svojem računu pod opombami ni opredelil, kot tudi časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kar je bilo v obravnavanem primeru 30 dni. Tudi tega dejstva, da bi moral izdelati cenitev v zelo kratkem času cenilec v opombah ni zatrjeval. Glede na kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida oziroma cenitve, kar tudi ni bilo obrazloženo, pa je sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča, ker gre za cenitev stanovanjske hiše, pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za izjemno zahtevno cenitev, kot jo je opredelil v računu cenilec, temveč kot za vse druge postavke - študij spisa, čas potovanja, ogled nepremičnine, zbiranje dodatne dokumentacije (vse te postavke je cenilec pravilno ocenil), za zahtevno pisno izdelavo cenitve.

5. Res je, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, kateri so drugi kriteriji, na podlagi katerih je presodilo, da gre za zahtevno in ne za izjemno zahtevno cenilno poročilo, vendar slednje pomeni materialno pravo, ki ga je pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, v razlogih pa dopolnilo pritožbeno sodišče. Pri tem je treba znova pripomniti, da tudi cenilec v opombah ni navedel kriterijev, ki so v skladu s Pravilnikom potrebni za ocenitev zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve. Nadaljnji pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje prav tako ni pojasnilo, kako je prišlo do izračuna višine nagrade in stroškov, ki jih je cenilcu priznalo oziroma katere priglašene postavke je upoštevalo, v kakšni višini in zakaj, ni utemeljen. Tega res ni obrazloženega, vendar iz predloženega računa izhaja, da je sodišče prve stopnje cenilcu za vse druge postavke priznalo nagrado oziroma stroške v zahtevanem znesku in v tem obsegu pritožba nima interesa za grajo postavk, katerim je bilo v celoti ugodeno.

6. Pritožba sama ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se plačilo nagrade in stroškov izvede v roku 45 dni v skladu s Pravilnikom (1. točka tretjega odstavka 53. člena Pravilnika). Ta rok je namreč skrajni rok, ker pa je v obravnavanem primeru predujem založen, pritožbeno sodišče predvideva, da bo nagrada oziroma stroški cenilcu izplačana takoj.

7. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje - 2. točka 365. člena ZPP.

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Cenilec s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.