Jedro

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014 morajo sodišča do odprave protiustavnosti določb 11. člen ZST-1 v primerih, ko je podan predlog za popolno taksno oprostitev, sama ugotavljati, ali bi bila stranka do denarne socialne pomoči upravičena ali ne.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka tako spremeni, da posamezen obrok plačila sodne takse mesečno znaša 50,00 EUR (namesto 100,00 EUR). V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog pritožnice za oprostitev plačila sodne takse ter ji dovolilo obročno plačilo sodnih taks, pri čemer posamezen obrok znaša 100,00 EUR, dokler skupaj znesek ne doseže dolžne sodne takse ter odločilo, da sklep učinkuje od 23.12.2013. 2. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse v celoti oziroma vsaj v pretežnem delu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da res prejema pokojnino v znesku 556,66 EUR, vendar plačuje za kredite skoraj pol tega zneska, tako da ji mesečno ostane nekaj čez 200,00 EUR, s katerimi mora pokriti vse življenjske stroške. Zato nikakor ne bi mogla celo leto plačevati po 100,00 EUR sodne takse mesečno. Predlagateljica je solastnica hiše, v kateri pa ne more bivati zaradi nesporazumov z bivšim partnerjem. Nima prihrankov, niti nikakršnega premoženja, ima pa nekaj osebnih dolgov, tako da nima možnosti niti, da bi si denar izposodila. Sodne takse ne more plačati v enkratnem znesku, niti na obroke, zato prosi, da se znesek sodne takse zniža na minimum in se ji ta znesek omogoči plačati na obroke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predlagateljica je ob vložitvi predloga za delitev skupnega premoženja predlagala tudi, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse oziroma podrejeno, da plačilo sodne takse odloži do pravnomočnega zaključka zadeve, ali se ji omogoči plačilo na obroke in sicer največ 100,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi njenega predloga za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, ker predlagateljica ni prejemnica denarne socialne pomoči, sledilo pa je njenemu podrejenemu predlogu za obročno plačilo sodnih taks in sicer tako, da je določilo mesečni obrok v znesku 100,00 EUR.

5. Ob nastanku taksne obveznosti veljavni 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je določal, da sodišče stranko v celoti oprosti plačila taks, če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Vendar je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-85/14-13 z dne 10.7.2014 ugotovilo neskladje z Ustavo glede prvega odstavka v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1, v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Po navedeni ustavni odločbi o ugotovljeni delno neskladnosti opisane zakonske ureditve o popolni taksni oprostitvi pa morajo sodišča do odprave protiustavnosti teh določb 11. člen ZST-1 uporabljati tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav ne prejema denarne socialne pomoči, če bi bila do slednje upravičena, če bi vlogo podala. To pomeni, da morajo sodišča v takšnih primerih sama ugotavljati, ali bi bila stranka do denarne socialne pomoči upravičena ali ne.

6. Pritožnica je v predlogu za taksno oprostitev in izjavi o premoženjskem stanju navedla, da se preživlja s pokojnino v višini 556,66 EUR ter da nima družinskih članov, ki bi jih bila dolžna preživljati. To pa pomeni, da že ta dohodek presega osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je pogoj za upravičenost do denarne socialne pomoči po tretjem odstavku 6. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre). Po 8. členu ZSVarPre v zvezi s sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka namreč od 1.8.2004 naprej znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR, pred tem pa je bil še nižji, in sicer je znašal 265,22 EUR. To pa pomeni, da predlagateljica ni upravičena do popolne oprostitve plačila sodne takse, ker že njena pokojnina presega ta znesek. Pritožnici je v obrazložitvi sklepa tudi pravilno pojasnjeno, da se kreditne obveznosti po ustaljeni sodni praksi pri ugotavljanju višine dohodkov predlagatelja ne upoštevajo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1 tudi, ko je presojalo upravičenost do delne oprostitve sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Po ustaljeni sodni praksi se ta presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči. Tudi po teh merilih ni podlage za delno oprostitev plačila sodnih taks, kot pravilno izhaja iz obrazložitve sklepa. Ob upoštevanju višine taksne obveznosti in višine pokojnine pa je pritožbeno sodišče sledilo podrejenemu predlogu predlagateljice in ji znižalo višino obroka sodne takse na 50,00 EUR mesečno. Obročno plačilo sodne takse v takšnem znesku po oceni pritožbenega sodišča ne bo pomenilo občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje predlagateljice.

8. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sklep delno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.