Jedro

Upravni organ (geodetska uprava) je vodil mejni ugotovitveni postopek in posredoval pri dogovarjanju o poteku posestnih meja. Ni pa udeleženec obligacijskega razmerja, ki s sporazumom o ugotovitvi in zamejičenju meje nastane med mejaši, zato ni pasivno legitimiran v postopku zaradi ugotavljanja ničnosti tega sporazuma.

Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti dogovora o poteku meje med zemljišči 481/5, 481/3 in 481/1, vse k.o. X, vsebovanega v Zapisniku o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, zavrnjen glede tretjega toženca, četrtega toženca, pete toženke, šestega toženca in sedme toženke (I. točka izreka). Enakemu zahtevku, uperjenemu zoper prvega toženca in drugega toženca, je ugodeno (II. točka izreka). V tretji točki izreka je vsebovana odločitev o stroških postopka.

Tožnik se pritožuje zoper v I. točki izreka vsebovan zavrnilni del sodbe. Uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno zoper vse tožence. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sporni mejnik se nanaša tudi na tretjega do šestega toženca, ki so lastniki parc. št. 481/11 k.o. X. Pri podpisu spornega zapisnika res niso sodelovali, bo pa odločitev nanje lahko vplivala. Sedmo tožena stranka je podpisnik ničnega zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji št. 93-78 z dne 18.11.1994. Brez žiga in podpisa odgovorne osebe GURS zapisnik ne bi pravno formalno učinkoval, zato je tudi sedmo tožena stranka pasivno legitimirana za sodelovanje v tem postopku. Razen tega je na podlagi tako pomanjkljivega zapisnika izdala odločbo, s katero je bil vzpostavljen mejnik št. 9 med zemljišči parc. št. 481/5, 481/3 in 481/1 (zdaj parc. št. 481/11), vse k.o. X. Ker ta odločba tožniku ni bila vročena, je bil prikrajšan v pravici do vložitve pravnega sredstva.

Prvi toženec se pritožuje zoper zoper ugodilni del sodbe. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožba zavrže. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je že v postopku na prvi stopnji podal ugovor pasivne legitimacije, ker je tožba uperjena le zoper dva od sedmih podpisnikov Zapisnika št. 93-78. Poleg prvih dveh tožencev, so Zapisnik podpisali še O. M., E. Č., R. Č., M. Ž. in S. Ž.. Vsi so nujni in enotni sosporniki. Graja stališče, da sporni zapisnik vsebuje več med seboj ločenih in neodvisnih dogovorov o poteku meje. Nobena točka ni neodvisna od drugih mejnih točk, sicer bi v postopku parcelacije parc. št. 481/1, 478/1, 481/3 in 481/4, vse k.o. X sporne katastrske točke sploh ne bilo potrebno preverjati in ponovno označevati. Iz listine GURS z oznako 01-273-1-59 je razvidno, da se parc. št. 481/5 k.o. X ni merila. Posledice meritev so spremembe pri parc. št. 481/1 in 481/3, obe k.o. X, medtem ko se sporna točka parc. št. 481/5 k.o. X po zapisniku 93-78 sploh ni ugotavljala na novo in je bila v to točko zgolj postavljena železna palica po stanju katastrske mape, kar izhaja iz odgovora na tožbo in neprerekane izpovedi prvega toženca. Tožnikova parc. št. 481/5 k.o. X se je spreminjala na enak način v geodetskem postopku št. 5/2-86, pa prvi toženec ni bil vabljen k sodelovanju. Meja med parc. št. 481/5, 481/3 in 481/1, vse k.o. X, se torej ni določala v prisotnosti tožnika in prvih dveh tožencev ne v upravnem postopku leta 1986, ne s spornim zapisnikom, ampak so se ugotavljale le katastrske spremembe obstoječih parcel, izhajajoč iz katastra. Katastrsko stanje parc. št. 481/5 k.o. X je bilo ugotovljeno leta 1968. Meja med obravnavnimi parcelami še danes nima statusa dokončno urejene meje in je drugačna obrazložitev sodišča brez podlage v listinah. Status dokončno urejene meje izkazuje potrdilo, izpisek oz. izris iz katastra, ki ga v spisu ni in ga odločba GURS z dne 4.12.1997 ne more nadomestiti. Sporna točka bo status dokončne meje pridobila šele po pravnomočnosti sodbe v zadevi N 135/2010, zato tožnik nima interesa za to pravdo. Prvemu tožencu ni mogoče naprtiti odgovornosti za sporni tožnikov podpis, ni mu mogoče očitati ogroženosti tožnikovega položaja in mu naprtiti stroškov postopka. Obravnavanega zapisnika ni mogoče obravnavati kot nično pogodbo, šlo bi kvečjemu za izpodbojno pogodbo.

Drugi toženec v pritožbi navaja, da je je tožniku parcelo prodal njegov, sedaj že pokojni oče in takrat so se postavili mejniki. Leta 1990 se je merilo od obstoječega mejnika in so bili poleg geodeta D. G. na kraju samem prisotni B., M., Ž., K.. Zapisnik se je tam podpisal, končni zapisnik pa na geodetski upravi.

Pritožbe niso utemeljene.

Iz zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji št. 93/78 z dne 18.11.1994 (v nadaljevanju Zapisnik) je razvidno, da se je v zadevi parcelacije – zahtevali so jo F. K. (lastnik parc. št. 481/1 in 478/1, obe k.o. X), H. B. (lastnik parc. št. 481/3 k.o. X), in M. ter S. Ž. – dne 18.11.1994 vršil mejni ugotovitveni postopek. Zapisnik izkazuje, da so se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotovile in zamejičile meje med zgoraj navedenimi zemljišči in sosednjimi zemljišči. V A točki zapisnika, kjer so našteta sosednja zemljišča, tožnikova parcela 481/5 k.o. X sicer očitno pomotoma ni našteta, je pa v nadaljevanju navedeno, da tožnik kot lastnik prizadete parc. št. 481/5 k.o. X v postopku na kraju samem ni bil navzoč, podpisal pa je zapisnik. Iz skice, ki je med fotokopijami elaborata geodetske izmere, je razvidno, da je tožnikovo zemljišče parc. št. 481/5 k.o. X mejilo s parcelo prvega toženca št. 481/3 in parcelo drugega toženca št. 481/1 k.o. X. Zgolj s prvim tožencem in drugim tožencem je tožnik sklepal oz. bi moral sklepati oz. dogovarjati potek meje, soglašati glede mejnih znamenj oz. poteka meje. Predmet pravde je neveljavnost oz. ničnost tega sporazuma, zato je tožba utemeljeno uprta zoper prvega in drugega toženca. Le onadva sta bila oz. bi morala biti s tožnikom v obligacijskem razmerju – dogovoriti mejne točke oz. potek meje. Zgolj onadva sta zato legitimirana za ugotavljanje, ali je bilo to storjeno, ali je bil dogovor sklenjen oz. sporazum dosežen ali ne. Ostali toženci pri sporazumevanju niso sodelovali, zato po materialnem pravu za ugotavljanje, ali je do uskladitve volj in sklenitve dogovora prišlo ali ne, niso legitimirani. Upravni organ šeste toženke je mejni ugotovitveni postopek in postopek parcelacije vodil, pri sklepanju dogovora o poteku posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku posredoval, izdal upravni akt (odločal) o parcelaciji, ni pa bil udeleženec sporazumevanja – obligacijskega razmerja med tožnikom in prvima dvema tožencema. Tožeča stranka zato neutemeljeno graja zavrnitev zahtevka zoper tožence, ki niso bili udeleženci obligacijskega razmerja, katerega obstoj oz. veljavnost se presoja v tem postopku. Pritožba tožeče stranke je na osnovi 353. čl. ZPP zavrnjena. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi zavrnitev zahteve za plačilo stroškov pritožbenega postopka (165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

Prvi toženec neutemeljeno vztraja, da bi morala biti tožba uperjena tudi zoper ostale osebe, ki so sodelovale pri podpisu Zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da sta pri ugotavljanju in zamejičenju mej tožnikovega zemljišča parcelna številka 481/5 k.o. X sodelovala samo prvi toženec in drugi toženec; druge osebe so v mejnem ugotovitvenem postopku sodelovale pri urejanju drugih meja, zato niso udeleženci razmerja, katerega veljavnost se presoja v tem postopku. Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel. Ali so se katastrske točke na meji tožnikovega zemljišča vzpostavljale na novo ali obnavljale, je pravno nepomembno, ker tudi pri obnavljanju mejnih znamenj oz. prenosih katastrskih točk v naravo (na podlagi 9. čl. Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel – Ur. list SRS 2/1976 s spremembami) mejaši morajo sodelovati. Prvostopenjsko sodišče na osmi strani spodaj pravilno ugotavlja, da se lega v mejnem ugotovitvenem postopku postavljenega mejnika razlikuje od lege prej stoječega mejnika. Te ugotovitve pritožbeno sodišče sprejema in se nanje sklicuje. Na pritožbeno trditev, da meje tožnikovega zemljišča še danes nimajo statusa dokončno urejene meje, velja opozoriti, da pojma dokončno urejene meje pozitivna zakonodaja ne pozna več, razen tega pa je povsem nepomembno, kakšen status imajo danes meje tožnikovega zemljišča. Povsem irelevantno je tudi, kdo je zakrivil, da se je tožnikov podpis znašel na Zapisniku. Že prvostopenjsko sodišče je pojasnilo, da brez uskladitve pogodbenih volj pogodba ne nastane in da sodna praksa za take primere zaradi anuliranja listine, ki o neobstoječem pravnem poslu obstaja, predvideva tožbo na ugotovitev ničnosti pravnega posla. Tožnikov pravni interes za ugotovitveno tožbo je prvostopno sodišče obsežno pojasnilo na 7. in 8. strani sodbe. Tam navedenim razlogom ni kaj dodati, zato se pritožbeno sodišče, ki te razloge v celoti sprejema, nanje sklicuje. Ker tudi pritožbeni argumenti prvega toženca niso utemeljeni, je pritožba na osnovi 353. čl. ZPP zavrnjena. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi zavrnitev zahteve za plačilo stroškov pritožbenega postopka (165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

Drugi toženec zavrača svojo udeležbo v tem postopku. S pritožbenim ugovorom, da se ga ta postopek ne tiče, ne more uspeti, ker je sodeloval pri sklepanju dogovora, katerega veljavnost se presoja. Tudi pritožba drugega toženca je zato na podlagi 353. čl. ZPP zavrnjena.