Jedro

Sporna parcela leži znotraj kompleksa nepremičnin, ki so v uporabi tožnice in jih le-ta daje v najem, kar je ena izmed njenih dejavnosti. Preko sporne parcele poteka tudi edini dostop do sosednje poslovne stavbe, navedena parcela pa predstavlja tudi funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505, zato bi bil namen izrabe preostalih nepremičnin, ki so na tem območju v uporabi tožnice, z vrnitvijo samo sporne parcele v naravi denacionalizacijskemu upravičencu, bistveno okrnjen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za gospodarstvo RS št. 455-74/2002-67 z dne 11. 11. 2010 se odpravi v 1., 2., 5. točki izreka in deloma v 4. točki izreka, kolikor se nanaša na 1. točko izreka, ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za gospodarstvo je z izpodbijano odločbo pri nepremičnini parc. št. 4507 k.o. ... v korist upravičenca do denacionalizacije A.A. vzpostavilo lastninsko pravico (1. točka izreka); odločilo, da je zavezanka za vračilo nepremičnine družba A. d.d. (2. točka izreka); odločilo, da upravičencu A.A. za del premoženja podržavljenega podjetja „B.“, o katerem doslej še ni bilo odločeno, pripada odškodnina v obveznicah SOD v višini 161.218,49 EUR (3. točka izreka); odločilo, da se premoženje iz 1. in 3. točke izreka da v začasno upravljanje skrbnici za poseben primer B.B. (4. točka izreka); odločilo, da je zavezanka A. d.d. dolžna izročiti nepremičnino iz 1. točke izreka skrbnici za poseben primer v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe (5. točka izreka); odločilo, da SOD d.d. izroči obveznice iz 3. točke izreka skrbnici za poseben primer v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe (6. točka izreka) ter odločilo, da se pri nepremičninah parc. št. 4505 in 4506/2, obe k.o. ... vzpostavi lastninska pravica v korist C. d.o.o. (7. točka izreka). V obrazložitvi uvodoma opisuje potek dotedanjega postopka, in sicer da je bila v postopku denacionalizacije z odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 29. 5. 2009 v korist upravičenca A.A. vzpostavljena lastninska pravica v deležu do 372/1000 na nepremičninah parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2 in 4507, vse k.o. ... (1. točka izreka); zavezanki za vračilo nepremičnin družbi A. d.d. je bilo naloženo, da v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe nepremičnine izroči v upravljanje skrbnici za poseben primer B.B. (2. in 3. točka izreka). Zoper prvostopno odločbo je iz vseh pritožbenih razlogov pritožbo vložila tožnica (zavezanka za vračilo), o njeni pritožbi pa je odločil drugostopni organ z odločbo z dne 16. 11. 2009. Ker je ugotovil, da je za vračilo parc. št. 4506/1 podana ovira iz drugega odstavka 32. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), je prvostopno odločbo odpravil ter o stvari sam odločil tako, da je med drugim pri nepremičninah parc. št. 4505, 4506/2 in 4507, vse k.o. ... določil solastniški delež upravičenca, poleg tega pa še odškodnino v višini 7.920,49 EUR in zavrnil zahtevo vlagateljice za višjo odškodnino. Nadalje je pri nepremičninah, ki so bile v začetnem stadiju postopka izločene iz lastninskega preoblikovanja zavezanke (tožnice), vendar niso bile vrnjene upravičencu, vzpostavil lastninsko pravico v korist družbe C. d.o.o. Navedeno odločbo drugostopnega organa sta nato v upravnem sporu izpodbijali tako zavezanka kot vlagateljica zahteve za denacionalizacijo. Upravno sodišče je s sodbo I U 2198/2009 z dne 11. 8. 2010 kot pravilno potrdilo odločitev, da se odpravi prvostopna odločba, tožbi zavezanke je ugodilo in odpravilo del drugostopne odločbe (kolikor se je nanašala na parc. št. 4505, 4506/2 in 4507) ter zadevo v odpravljenem delu vrnilo v novi postopek; tožbo vlagateljice zahteve za denacionalizacijo pa je zavrnilo. Predmetno izpodbijano odločbo je drugostopni organ izdal v ponovnem pritožbenem postopku in v povezavi z odpravljeno odločbo organa prve stopnje z dne 29. 5. 2009. V zvezi z v tem upravnem sporu še izpodbijano odločitvijo, ki se nanaša na vračilo nepremičnine parc. št. 4507– dvorišče v izmeri 354 m2, k.o. ... v naravi, je drugostopni organ v izpodbijani odločbi navedel, da je preizkusil zatrjevano oviro iz 19. člena ZDen. Pri tem je upošteval, da je raba nepremičnin zamejena z režimom, ki je predviden v prostorskem aktu. Poudarja, da iz lokacijske informacije Občine Domžale z dne 20. 3. 2009 izhaja, da obravnavane nepremičnine spadajo v območje D17 „Pod jedrom“, morfološka celota Sm20/a – mešano območje. V času izdaje prvostopne odločbe je bilo to območje urejeno s prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP). Nepremičnine, ki so (bile) predmet zahteve, v prostorskem aktu niso opredeljene kot celovito območje, kar navaja tožnica. Dejavnost tožnice na tem območju v PUP tudi ni posebej varovana, kar bi izhajalo iz tožničinih navedb. Glede zahtevanih nepremičnin PUP posebej določa, da se skladiščenje ohranja v sedanjem obsegu in da širitev te dejavnosti ni možna. Dovoljena pa je sprememba v stanovanjsko namembnost in stanovanjska gradnja. Pritožbeni organ tako ugotavlja, da opisana prostorska ureditev s prepovedjo širitve dejavnosti skladiščenja ni naravnana k podpori in ohranjanju obstoječe dejavnosti tožnice na navedenem območju. Po ugotovitvah izvedenca C.C. je dejavnost tožnice na območju vezana na en sam dovoz, ki poteka preko sporne parc. št. 4507, kar naj bi preprečevalo vračilo le-te. Pritožbeni organ pa meni, da zatrjevana ovira iz 19. člena ZDen v danem primeru ni podana, ker pravni instituti služnosti ali ustanovitve nujne poti omogočajo uporabo in izkoriščanje nepremičnin, ki nimajo potne povezave z javnim cestnim omrežjem, ali pa tako povezavo izgubijo.

2. Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo v delu, v katerem se ta nanaša na parc. št. 4507 k.o. ... (1., 2., delno 4. in 5. točka izreka izpodbijane odločbe). Navaja, da je zaradi izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih. Sedanje pravno stanje celotne denacionalizacijske zadeve, tako v pravnomočnem, kot nepravnomočnem delu je, da se od vseh nepremičnin, ki so predmet tega postopka, in sicer parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2 in 4507, vse k.o. ... vrne v naravi samo parc. št. 4507 k.o. ..., navkljub temu, da je upoštevaje dejansko in pravno stanje zadeve za vračilo te parcele v naravi podana ovira po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, ki jo je tožnica uveljavljala tekom celotnega dosedanjega postopka in ni bila upoštevana. Celoten kompleks nepremičnin tožnice na obravnavanem območju, in sicer parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2, 4507, 4549/3 in 4549/5, vse vpisane v vl. št. ... k.o. ..., o katerih je delno že pravnomočno odločeno, tvorijo prostorsko celoto in so funkcionalno nedeljivo povezane. Parc. št. 4507 k.o. ..., ki se nahaja med parcelami, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, predstavlja edini dostop do poslovne stavbe, stoječe na sedanji parc. št. 4549/3 ter funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505 k.o. ... Vračilo te v naravi bi onemogočilo dostop in rabo preostalih nepremičnin, česar po prepričanju tožnice ni mogoče nadomestiti s pravnim institutom služnosti ali ustanovitve nujne poti, kot to neutemeljeno razloguje pritožbeni organ v izpodbijani odločbi. Vračilo parcele št. 4507 k.o. ... v naravi bi bistveno okrnilo prostorsko celovitost območja oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin. Po povedanem sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi v 1., 2., delno 4. (v delu, ki se nanaša na premoženje iz 1. točke) in 5. točki izreka ter odloči, da upravičencu A.A. za del premoženja (parc. št. 4507 k.o. ...) podržavljenega podjetja „B.“ pripada ustrezna odškodnina v obveznicah SOD d.d.; pri nepremičnini parc. št. 4507 k.o. ... pa se vzpostavi lastninska pravica v korist C. d.o.o. 3. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je posredovala upravni spis zadeve.

4. Stranka z interesom SOD d.d. v odgovoru na tožbo navaja, da iz izvedeniškega poročila z dne 26. 3. 2009 izhaja, da vzpostavitev (so)lastniškega odnosa ne more povzročiti bistvene okrnjenosti, odnosno nobene okrnjenosti prostorske celovitosti območja. Prav tako se ne bi spremenil način izrabe nepremičnin. Navedeno izvedeniško poročilo je bilo izdelano na podlagi ponovnega ogleda na kraju samem in pridobljene listinske dokumentacije, med drugim tudi lokacijske informacije Občine Domžale z dne 20. 3. 2009. Tako SOD meni, da je odločitev pritožbenega organa pravilna in utemeljena, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Stranki z interesom B.B. in C. d.o.o. odgovora na tožbo nista podali.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je spor o tem, ali obstajajo ovire za vrnitev parc. št. 4507 k.o. ... v naravi denacionalizacijskemu upravičencu. Tožnica, kot zavezanka za vrnitev, namreč ugovarja vrnitvi sporne parcele v naravi in zatrjuje, da obstajajo ovire po določbi 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen.

8. Določba 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin.

9. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je denacionalizacijski upravičenec A.A. oziroma vlagateljica B.B. vložila zahtevek za denacionalizacijo podržavljenega zasebnega podjetja „B.“, pri čemer je o denacionalizaciji dela premoženja tega podjetja že pravnomočno odločeno. V naravi z vzpostavitvijo solastninskega deleža je vlagateljica zahteve za denacionalizacijo zahtevala vrnitev današnjih parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2 in 4507, vse k.o. ..., ki so v uporabi zavezanke – družbe A. d.d. (tožnice). Sodišče ugotavlja, da je pravnomočno odločeno tudi že o zahtevi za vrnitev parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2, vse k.o. ..., in sicer z odločbama Ministrstva za gospodarstvo RS št. 455-74/2002-45 z dne 16. 11. 2009 glede parc. št. 4506/1 in z izpodbijano odločbo Ministrstva za gospodarstvo RS št. 455-74/2002-67 z dne 11. 11. 2010 glede parc. št. 4505 in 4506/2 (v povezavi s sodbo Upravnega sodišča I U 2198/2009 z dne 11. 8. 2010). Nobena izmed navedenih treh parcel upravičencu ni bila vrnjena v naravi. V predmetnem upravnem sporu tako, kot že navedeno, ostaja sporno vračilo v naravi parc. št. 4507 k.o. ...

10. Sodišče dalje ugotavlja, da se sporna parc. št. 4507, tako kot ostale tri parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2, ki so (bile) predmet denacionalizacijskega postopka, vendar nobena izmed njih, kot že povedano, upravičencu ni bila vrnjena v naravi, nahajajo v območju D17, „Pod jedrom“, morfološka celota Sm 20/a – mešano območje, kar izhaja iz lokacijske informacije Občine Domžale z dne 20. 3. 2009 in kar med strankama ni sporno. Tožnica ima na tem območju v uporabi parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2, 4507 ter 4549/3 in 4549/5. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sporna parc. št. 4507 v naravi predstavlja dvorišče v izmeri 354 m2. 11. Tožnica v zvezi s sporno parcelo že ves čas denacionalizacijskega postopka zatrjuje, da celoten kompleks nepremičnin tožnice na obravnavanem območju tvori prostorsko celoto in da so funkcionalno nedeljivo povezane, da se v tem upravnem sporu sporna parcela nahaja med parcelami, ki jih ni mogoče vrniti v naravi ter da predstavlja edini dostop do poslovne stavbe, stoječe na parc. št. 4549/3 in funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505 k.o. ...

12. Glede na to, da sporna parcela leži znotraj kompleksa nepremičnin, ki so v uporabi tožnice in jih le-ta, kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, daje v najem, kar je ena izmed njenih dejavnosti, ter da preko sporne parcele poteka edini dostop do poslovne stavbe, stoječe na parc. št. 4549/3, sporna parcela pa predstavlja tudi funkcionalno zemljišče objekta na parc. št. 4505 k.o. ..., kar vse niti ni sporno, saj upravni organ navedeno sam ugotavlja v izpodbijani odločbi, bi bil po presoji sodišča namen izrabe preostalih nepremičnin, ki so na tem območju v uporabi tožnice, z vrnitvijo samo sporne parcele v naravi denacionalizacijskemu upravičencu, bistveno okrnjen. Pri tem sodišče poudarja, da ostale tri parcele (parc. št. 4505, 4506/1, 4506/2, vse k.o. ...), glede katerih je bil vložen denacionalizacijski zahtevek za vračilo v naravi in ležijo na istem območju kot sporna parcela, niso bile vrnjene in je takšna odločitev že pravnomočna. Sodišče tako sodi, da bi vrnitev v naravi le sporne parc. št. 4507 k.o. ... lahko imela za posledico tudi zmanjšano uporabnost ostalih delov površin kompleksa za sedanji namen skladiščenja, torej da takšnega kompleksa tožnica ne bi mogla več neovirano uporabljati za enak namen kot pred vračilom.

13. V zvezi z razlogovanjem pritožbenega organa v izpodbijani odločbi, v kateri se sklicuje na Prostorsko ureditvene pogoje (PUP), po katerih dejavnost tožnice na tem območju ni posebej varovana oziroma je v njih določeno, da se skladiščenje ohranja v sedanjem obsegu in da širitev te dejavnosti ni možna, sodišče dodaja, da je po citiranem PUP dejavnost tožnice na tem območju v obsegu, kot je obstoječi, dovoljena. Sicer pa sodišče meni, da je treba pojem prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin razlagati ne samo v smislu predpisov, ki urejajo posege v prostor, temveč tudi v smislu dejanske sopovezanosti konkretnega sklopa nepremičnin v določeni prostorski celoti (primerjaj: sodba Vrhovnega sodišča RS U 1737/94).

14. Tako sodišče sodi, da je upravni organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep o dejanskem stanju in posledično nepravilno uporabil materialno pravo. Zato je bilo treba tožbi ugoditi na podlagi določb 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu (to je v 1., 2., 5. in deloma v 4. točki izreka) odpraviti ter zadevo v tem obsegu vrniti pritožbenemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča ter v zadevi ponovno odločiti.