Jedro

V pravdnem postopku sodi sodišče v mejah postavljenih zahtevkov, zato je stranka tista, ki mora ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek; zgolj opisovanje dejanskega stanja in nedoločno navajanje, kaj tožnik pričakuje od pravde, ne zadošča. Tudi sodišče tožniku ne more in ne sme pomagati oblikovati zahtevka, ker bi s tem kršilo načelo nepristranosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo kot nepopolno, saj tožnik kljub pozivu ni postavil določenega tožbenega zahtevka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in med drugim navaja, da mu izpodbijani sklep krati pravico do sodnega varstva. Vsebina tožbenega zahtevka je opisana v tožbi z dne 11. 3. 2020 in v dopolnitvi tožbe z dne 1. 6. 2020. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep temelji na določbi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku,1 ki določa, da sodišče zavrže nepopolno tožbo, če je tožnik kljub pozivu sodišča ni ustrezno dopolnil. Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo na dopolnitev s sklepom z dne 24. 4. 2020 in tožnik je vložil več dopolnitev tožbe, vendar po oceni prvostopenjskega sodišča nobena od njih ni bila ustrezna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta ocena bila pravilna.

5. Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (180. člen ZPP) in sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo (3. točka izpodbijanega sklepa), da se mora tožbeni zahtevek glasiti (skoraj) dobesedno tako, kot naj se glasi izrek sodbe. Tožba je sicer obsežna, vendar nejasna in nerazumljiva; tožnik opisuje nekakšne domnevne nepravilnosti in krivice, opisuje neke dogodke iz 90. let prejšnjega stoletja in izraža nezadovoljstvo z nekaterimi odločitvami sodišč. Tožbenega zahtevka, ki bi zadostil kriterijem iz 180. člena ZPP, sploh ne vsebuje. Dopolnitev tožbe z dne 21. 5. 2020 prav tako ne vsebuje ničesar, kar bi bilo mogoče prepoznati kot tožbeni zahtevek v civilni pravdi. Tudi druga dopolnitev z dne 1. 6. 2020 ne vsebuje določnega tožbenega zahtevka; poleg obsežnih in konfuznih opisov nekih dogodkov v tej vlogi tožnik sicer navaja, da zahteva odškodnino, vendar zgolj navajanje zneskov še ni določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, kot zahteva 180. člen ZPP. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot nepopolne pravilna. V pravdnem postopku sodi sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), zato je stranka (tožnik) tista, ki mora ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek; zgolj opisovanje dejanskega stanja in nedoločno navajanje, kaj tožnik pričakuje od pravde, ne zadošča. Tudi sodišče tožniku ne more in ne sme pomagati oblikovati zahtevka, ker bi s tem kršilo načelo nepristranosti. Stranka je gospodar civilnega postopka (dominus litis), zato mora stranka sama ustrezno oblikovati svoje pravovarstvene zahtevke; šele, ko je postavljen ustrezen zahtevek, mu sodišče lahko nudi pravno varstvo. Zato ne drži, da bi bila tožniku z izpodbijano odločitvijo kršena ustavna pravica do sodnega varstva.

6. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da v pritožbi z dne 25. 9. 2020 tožnik naniza številne besedne zveze (podobne ali enake vsebine kot v prejšnjih vlogah), ki pa so zgolj skupek naštevanja različnih dejstev, dogodkov in tožnikovih mnenj ter fraz, kakršne se pojavljajo v različnih pravnih aktih (o kršitvah pravic, procesnih jamstvih, vladavini prava itd.); vse te navedbe so tako nejasne in konfuzne, da jih pritožbeno sodišče ni povzemalo in nanje tudi ne more z ničemer odgovoriti, saj pritožba v tem (pretežnem) delu ne vsebuje nobene logično sklenjene argumentacije. Iz pritožbe je mogoče izluščiti, da tožnik ni zadovoljen z neko sodbo »P168« iz leta 1996; pri tem ne navede niti pravilne oznake sodbe, niti sodišča, ki jo je izdalo. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora stranka, ki z določeno sodno odločbo ni zadovoljna, zoper njo uporabiti v zakonu predvidena pravna sredstva; s tožbo v pravdnem postopku v nobenem primeru ni možno spremeniti ali razveljaviti sodbe nekega drugega sodišča. 7. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev in ni zagrešilo niti v pritožbi uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev določb postopka, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.