Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo petega odstavka 17. člena ZOdv, v katerem je določeno, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 366,23 EUR zniža na znesek 183,11 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 15 dni v višini 134,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (I. točka izreka). Nadalje je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka v višini 366,23 EUR, v roku 15, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv),1 ki ureja storitve brezplačne pravne pomoči in določa, da je odvetnik upravičen do plačila stroškov v višini polovice zneska, ki mu pripada po Odvetniški tarifi. To izhaja tudi iz sodne prakse.2 Sodišče je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da znašajo skupni odvetniški stroški 610,39 EUR, v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je navedlo, da je ob upoštevanju III. točke izreka sodbe tožena stranka za tožečo stranko dolžna povrniti stroške postopka v višini 366,23 EUR, kar predstavlja 60 % skupaj ugotovljenih stroškov. Sodišče pa je spregledalo, da bi skladno z že omenjeno določbo ZOdv navedeni znesek moralo prepoloviti tako, da bi bila tožeča stranka iz naslova stroškov postopka po brezplačni pravni pomoči upravičena le do 183,11 EUR stroškov postopka. V pritožbi se tožena stranka sklicuje tudi na sodbo Psp 182/2020 z dne 23. 9. 2020 in sklep I Cp 531/2019 z dne 20. 8. 2019. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano II. točko izreka sklepa spremeni tako, da znesek 366,23 EUR zniža na znesek 183,11 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožečo stranko na podlagi odločbe Bpp 356/2022 z dne 19. 10. 2022 zastopal odvetnik oziroma odvetniška družba. Za opravila, ki niso bila pokrita z navedeno odločbo BPP, je sodišče odvetniku priznalo stroške v višini 134,39 EUR (I. točka izreka sklepa), kar med strankama ni sporno. Za opravila, ki jih je odvetnik opravil po izdaji odločbe BPP, pa je sodišče odvetniku priznalo 610,39 EUR. Nadalje je upoštevalo pravnomočno odločitev sodišča, da tožena stranka nosi stroške postopka v višini 60 %. Priznane stroške je zato znižalo na znesek 366,23 EUR in tak znesek v plačilo naložilo toženi stranki, ki ga je dolžna povrniti na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo petega odstavka 17. člena ZOdv, kjer je določeno, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči, so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični. Upoštevaje navedeno določbo je torej odvetnik upravičen ne do 366,23 EUR, kot je to odločilo sodišče prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka, temveč do polovice navedenega zneska, torej do 183,11 EUR.4 Tožena stranka se pri tem utemeljeno sklicuje tudi na sodno prakso, iz katere izhaja, da je v skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti (BPP), upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 366,23 EUR znižalo na znesek 183,11 EUR.

1 Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami. 2 Glej Pdp 720/2018 z dne 14. 2. 2019. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Z novelo ZOdv-G (Ur. l. RS, št. 130/2022) je bila določba petega odstavka 17. člena ZOdv spremenjena tako, da se spremenjeni peti odstavek 17. člena zakona začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona. Do tedaj pa se še vedno uporablja peti odstavek 17. člena ZOdv, kar velja tudi za predmetno zadevo.