Jedro

Za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti, ki jo zapoveduje 27. člen Ustave, mora namreč biti presoja priznanja krivde, ki jo opravi sodišče prve stopnje, vestna in poglobljena. To v konkretni zadevi pomeni dolžnost prvostopenjskega sodišča, da preveri jasnost in popolnost storilčevega priznanja tudi tako, da storilca natančno, podrobno in dosledno izpraša o temeljnih dejstvih ter o poteku pravno nevzdržnega dejanja, ki predstavlja temelj za izrek predlaganega varnostnega ukrepa medicinsko terapevtske narave.

V danem primeru, ko se sodišču prve stopnje porajajo pomisleki o storilčevi sposobnosti presoje okoliščin ter zmožnosti nadzora lastnega ravnanja, mora biti presoja vsebine obsega priznanja še toliko bolj skrbna in natančna.

Izrek

Pritožbi zagovornika storilca A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje s sklepom I K 38262/2021 z dne 19. 10. 2023 storilcu A. A. po prvem odstavku 70.a člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in tretjem odstavku 492. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki bo izvajal v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (v nadaljevanju UKC Maribor), ker je storil dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1. Po drugem in tretjem odstavku 70.a člena KZ-1 sme izrečeni varnostni ukrep trajati največ pet let, pri čemer bo sodišče vsakokrat po preteku šestih mesecev znova odločalo, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje storilca obremenilo za plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 2. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kot tudi za sodno takso, kar vse bo predmet posebnega sklepa. Je pa na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP odločilo, da bremeni nagrada in potrebni izdatki po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika proračun, pri čemer pa je storilec dolžan plačati tudi potrebne izdatke oškodovanke in potrebne izdatke ter nagrado njene pooblaščene odvetnice.

2.Tak sklep s pritožbo izpodbija storilčev zagovornik, primarno zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, prav tako pa tudi iz razloga kršitve 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v zvezi z obveznostjo obrazložitve sodbe (pravilno: sklepa) kot bistvenega dela poštenega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni oziroma razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Ob vztrajanju, da je storilec očitke zoper njega v celoti zavračal in vsa kazniva dejanja zanikal, zagovornik pritožbeno izpostavlja navedbo prvostopenjskega sodišča v točki 70 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je nekatere očitke iz predloga za izrek varnostnega ukrepa smiselno priznal, kar pa ne drži. Izrecno poudari, da storilec očitanih kaznivih dejanj ni smiselno, še manj neposredno priznal. Tozadevno pojasnjuje ravno nasprotno, in sicer, da je storitev očitanih mu kaznivih dejanj pod obtožbo (pravilneje: dejanja, ki ima glede na vložen predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1) zanikal. Prvostopenjsko oceno o smiselnem priznanju storilca tako zagovornik smatra kot neresnično in napačno.

5.Pritožbeni graji t.i. protispisnosti med razlogi prvostopenjskega sklepa in podatki spisa gre pritrditi. Ob natančnem vpogledu predvsem v točke 7 do 10, 48, 69 in 70 obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč tudi pritožbeno sodišče v zvezi s podanim (smiselnim) priznanjem storilca v razmerju do tega odločilnega, pravno relevantnega dejstva, ugotavlja precejšnjo protispisnost. Tako na primer storilec dogajanje v maju 2021 smatra za "čisto izmišljotino, ki je zrasla na oškodovankinem zelniku", pri čemer izrecno vztraja, da ji nikoli ni grozil (točka 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa). V zvezi z dogodkom dne 17. 7. 2021 je storilec povedal, da ni nikoli izjavil, da jo bo ubil, priznal pa ji je reči, da je zanj mrtva oseba, če ga bo še tretjič prijavila policiji, ker ga je policiji že dvakrat neutemeljeno prijavila (točka 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar pa ni moč posplošeno enačiti z očitkom dela inkriminirane vsebine, da je ženi B. B. v vinjenem stanju grozil, da jo bo lastnoročno ubil in odrezal glavo, v kolikor bo tretjič poklicala policijo ter ji rekel, da je mrtev človek. Glede tretjega izvršitvenega ravnanja, ki storilca bremeni oškodovani dne 18. 7. 2021 govoriti, da je "fuknjena", ji groziti, da jo bo ubil, v kolikor bo ponovno klicala policijo, da ji bo odrezal glavo in da je mrtev človek, obravnavani procesni udeleženec ponovno zavzema stališče, da si je oškodovanka vse izmislila, saj se tega dne sploh nista videla in sploh nista govorila, ampak je kar naenkrat prišla po njega policija in ga odpeljala (točka 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nato v sklopu materialnega dokaznega ovrednotenja sodišče prve stopnje precej posplošeno ugotovi, da je storilec najprej nekatere (točka 48 obrazložitve izpodbijanega sklepa), nato večino očitkov (točka 69 obrazložitve izpodbijanega sklepa) priznal, pri čemer je svoja dejanja želel minimizirati in je bil do le-teh nekritičen, medtem ko takoj za tem (točka 70 obrazložitve izpodbijanega sklepa) nekoliko konfuzno kot način obrambe oceni zagovor storilca, ki je očitano mu kaznivo dejanje zanikal.

6.Posledično se pritožbeno vztrajanje na obstoju bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pokaže kot utemeljeno. Za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti, ki jo zapoveduje 27. člen Ustave, mora namreč biti presoja priznanja krivde, ki jo opravi sodišče prve stopnje, vestna in poglobljena.

To v konkretni zadevi pomeni dolžnost prvostopenjskega sodišča, da preveri jasnost in popolnost storilčevega priznanja tudi tako, da storilca natančno, podrobno in dosledno izpraša o temeljnih dejstvih ter o poteku pravno nevzdržnega dejanja, ki predstavlja temelj za izrek predlaganega varnostnega ukrepa medicinsko terapevtske narave. Obveznost sodišča prve stopnje je, da preveri obseg in nedvoumnost podanega priznanja, ki se mora nanašati izrecno na pravno nevzdržno dejanje, ki je v danem primeru opisano v predlogu za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. V predmetni zadevi je to še toliko bolj pomembno zato, ker storilec skozi obširno izpoved navaja niz spremljajočih okoliščin ter dogajanje izven s predlogom ODT začrtanega časovnega okvirja, sicer umeščenega med neugotovljenega dne v maju 2021 ter na dan 17. 7. 2021 in 18. 7. 2021, katerega pa prvostopenjsko sodišče v razlogih prav tako povzema in celo ovrednoti na temelju avdio-vizualnega dokaza (točka 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa). V danem primeru, ko se sodišču prve stopnje porajajo pomisleki o storilčevi sposobnosti presoje okoliščin ter zmožnosti nadzora lastnega ravnanja, mora biti presoja vsebine obsega priznanja še toliko bolj skrbna in natančna. Tako je v posledici zaznanega nasprotja med obrazložitvijo pritožbeno izpodbijanega sklepa in vsebino zapisnikov o izpovedbah storilca prepoznati bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7.Strinjati pa se je tudi z opažanjem zagovornika, da sodnega izvedenca izpoved oškodovane in prič ter v spisu obstoječa medicinska dokumentacija (odločba ZPIZ in izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje), sicer relevantne za celostno opravljeno izvedenstvo, "absolutno" niso zanimale in se do njih evidentno ni želel opredeljevati. Vsebina izvedenskega mnenja je resda izvedenčeva strokovna interpretacija oziroma razlaga v izvidu ugotovljenih dejstev, vendar mora biti ta čim bolj objektivna in oprta le na pravila stroke ter izvedenčeve strokovne izkušnje, pri čemer pa mu mora sodišče prve stopnje dati na razpolago vsa dejstva in podatke, ki so potrebni za popolno in kakovostno opravljeno izvedensko nalogo. V danem primeru pritožbeno sodišče ne more prezreti, da je sodni izvedenec s strani sodišča prve stopnje prebrano listinsko dokumentacijo odkrito odklanjal in označil za "teater", za katerega je hvaležen, da mu ni bil poslan (l. št. 338/17-18). Na izrecna vprašanja v zvezi s storilčevim duševnim zdravjem tako kljub prizadevanju prvostopenjskega sodišča, da sodni izvedenec o odločilnem dejstvu poda jasne in nedvoumne odgovore, se je slednji stoično omejil izključno na njemu bistveno vsebino. Posledično ima zagovornik v opozarjanju na nedoslednosti v izvidu in mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke mag. C. C., čigar (pisno in ustno dopolnjevano) Psihiatrično izvedensko poročilo (v nadaljevanju izvedensko mnenje) prav. Sodišče prve stopnje je podano izvedensko mnenje sicer ocenilo kot strokovno neoporečno, natančno, strokovno obrazloženo, argumentirano in podprto s podatki medicinske dokumentacije, ki se nahaja v spisu, ter ga kot takega tudi v celoti sprejelo (točka 85 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vendar je takšna prvostopenjska odločitev preuranjena, pritožbeno obširno izraženi pomisleki o zaznanih vrzelih v zvezi z opravljenim psihiatričnim izvedenstvom pa tehtni in smiselni. Sodišče prve stopnje izvida in mnenja ne sme obravnavati kot neovrgljivega in mora tudi pri tem načinu dokazovanja v skladu z načelom kontradiktornosti ter enakosti orožij vselej dopustiti dotok informacij s strani procesnih udeležencev. Storilec in njegov zagovornik morata imeti možnost izpodbijati vsebino podanega izvida in mnenja, dajati pripombe na podano izvedensko delo, opozoriti na morebitne napake, pomanjkljivosti ali nelogičnosti ter od sodnega izvedenca pridobiti dodatna pojasnila. Nasprotno namreč lahko privede v kršitev pravice do obrambe, glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa tudi do kršitve načela enakosti orožij kot elementa pravice do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena ZKP (za prim. sodba ESČP Khodorkovskiy in Lebedev proti Rusiji z dne 14. 1. 2020).

8.Čeravno je storilčev zagovornik tekom obravnave argumentirano izpostavljal pomanjkljivosti izvida in mnenja mag. C. C., prisotnih tudi po pisni in ustni dopolnitvi, mu je sodišče prve stopnje kljub temu nekritično dosledno sledilo, medtem ko je predlog storilčevega zagovornika po pritegnitvi drugega sodnega izvedenca psihiatrične stroke zavrnilo (točka 21 in 22 razlogov izpodbijanega sklepa). Pri presoji pravilnosti in verodostojnosti izvida in mnenja mora sicer sodišče prve stopnje ravnati v skladu z načelom proste presoje dokazov in ni vezano na nobena formalna dokazna pravila.

Vendar pritožbeno sodišče pripominja, da je za prvostopenjsko sodišče težavno ugotoviti, ali so v podanem izvedenskem mnenju določene nepopolnosti in neskladja v razmerju do nekaterih drugih izvedenih dokazov (odločba ZPIZ, izvedenstvo invalidske komisije, medicinska listinska dokumentacija UKC Maribor in PB Ormož), saj gre za strokovno področje, glede katerega sodišče prve stopnje ne razpolaga z ustreznim znanjem in je primarno prav iz tega razloga tudi odredilo izvedenstvo. Tako se pritožbeno poudarjani dvom o popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, kot ga je v danem primeru zasejal storilčev zagovornik, pokaže kot utemeljen, saj njegova vsebina tudi pri pritožbenem sodišču na podlagi racionalnih in izkustvenih argumentov ter logičnega sklepanja glede na preostalo listinsko dokumentacijo vzbudi resne pomisleke.

9.S tem, ko se je prvostopenjsko sodišče povsem oprlo na izvid in mnenje mag. C. C., brez da bi se prepričljivo zadostno opredelilo tudi do preostale listinske dokumentacije v neposredni zvezi z storilčevim bolezenskim stanjem, nenazadnje izrecno navedene kot dokaz v okviru postopka dokazovanja (točka 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa), je sodnemu izvedencu poklonilo preveliko mero zaupanja v ugotovljeno strokovno neoporečnost. Razlogi prvostopenjskega sodišča, da je izvedensko mnenje mag. C. C. strokovno neoporečno, natančno, strokovno obrazloženo, argumentirano in podprto s podatki medicinske dokumentacije, ki se nahaja v spisu, ne držijo, niti niso v zadostni meri pojasnjeni. Sodišče prve stopnje je stališčem sodnega izvedenca nekritično sledilo, kljub temu, da so nekatere njegove izjave strokovno sporne in v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi, pri čemer pa pritožbeno sodišče opozarja, da hierarhije dokazov, izvedenih v okviru postopka dokazovanja ni in je zatorej kakršnakoli večvrednost oziroma večja teža izvedenskega dela v razmerju do kot dokaza sprejete listinske dokumentacije, tj. izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje z dne 29. 5. 2023, pod katerega so prav tako podpisani specializirani doktorji medicine D. D., asist. E. E. in prim. F. F., pravno nevzdržna. Sodišče prve stopnje tako v izpodbijanem sklepu glede izpostavljenih vprašanj, ki jih je šteti za odločilna dejstva, ni podalo zanesljivih in prepričljivih ter celovitih razlogov, s čimer je storilo nadaljnjo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

10.Ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka imajo vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodne odločbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljene kršitve odpravilo, kar pomeni, da bo najprej skrbno presodilo vsebino storilčeve izpovedi iz vidika priznanja oziroma zanikanja posameznih izvršitvenih oblik dejanja, ki je podlaga za predlagani izrek varnostnega ukrepa medicinsko terapevtske narave, hkrati pa bo razumno premotrilo predlog storilčevega zagovornika v smeri pritegnitve novega sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki se bo brez zadržkov izčrpno in z ustreznim strokovnim razlogovanjem opredelil do celotne merodajne listinske dokumentacije. Glede na izpovedi v odnosu do storilca tako obremenilnih kot razbremenilnih prič bo ponovno presodilo in ocenilo izsledke vseh izvedenih personalnih, listinskih in avdio-vizualnih dokazov. Pri tem pa bo skrbno pretehtalo in kritično presodilo tudi ostale navedbe zagovornika, ki gredo v smeri graje zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev v izpodbijanem sklepu ni moglo ukvarjati. Šele zatem bo o zadevi ponovno odločilo in ponudilo obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem ZKP.

11.Upoštevaje navedeno, je bilo pritožbi storilčevega zagovornika ugoditi in v skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

-------------------------------

Pavlič Pivk V. v Šepec M. (ur.), Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 486.<br>² Za prim. sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 61321/2011 z dne 5. 3. 2020.<br>³ Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 30884/2012 z dne 19. 11. 2015.<br>⁴ Podobno Hafner M. V Šepec M. (ur.), Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 397.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 27<br> Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 29, 70a, 70a/2, 70a/3, 191, 191/1, 191/2 <br> Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 6, 6/1, 257, 285c, 285c/1, 371, 371/1, 371/1-11, 492

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.