Jedro

Odločilno je, ali je Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju veljal v času odpovedi tožniku. Ker tedaj dogovor ni več veljal, tožnik ne more uživati podaljšanega varstva pred odpovedjo na njegovi podlagi. Tako varstvo je bilo med toženko in svetom delavcev, organiziranem pri njej, dogovorjeno le do 7. 6. 2024; ni pogojev, da bi se tako varstvo kljub prenehanju veljavnosti dogovora zagotavljalo še dve leti po tem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru toženke zoper začasno odredbo in sklep o začasni odredbi z dne 7. 4. 2026 v točkah I in II izreka razveljavilo ter zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 30. 3. 2026. Odločitev o stroških postopka z izdajo začasne odredbe je pridržalo za končno sodno odločbo.

2.Zoper sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava vlaga pritožbo tožnik in predlaga njegovo spremembo tako, da se ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi zavrne in potrdi sklep o izdani začasni odredbi, oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Vztraja, da je dogovor z dne 17. 6. 2020 veljal do vključno 7. 6. 2024, ko je bil tožnik še član sveta delavcev. Meni, da je s tem dnem pridobil pravico do posebnega varstva pred odpovedjo v trajanju dveh let po izteku mandata, torej do vključno 7. 6. 2026, zato jo je užival v času odpovedi. Glede neobstoja negativnega mnenja sveta delavcev navaja, da ta ni bil seznanjen z vsebinskimi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, zaradi česar mu je bilo onemogočeno podati obrazloženo negativno mnenje glede odpovedi. Ker je toženka odgovorna za to, da svet delavcev takega mnenja ni mogel podati, se zavzema za to, da se pogoj negativnega mnenja šteje za izpolnjenega. Sklicuje se na elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2026 s priloženim zapisnikom seje sveta delavcev. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja, nasprotuje navedbam v njej in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je po preizkusu sklepa na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Na pravilne razloge v sklepu se sklicuje in jih sprejema kot svoje ter presoja le pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZDSS-1 v povezavi z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter 112. in 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ugodilo ugovoru toženke zoper izdani sklep o začasni odredbi in izdano začasno odredbo razveljavilo ter zavrnilo predlog tožnika za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tako je odločilo, ker tožnik ni izkazal, da bi bil v času odpovedi varovan kot (nekdanji) član sveta delavcev, niti ni zatrjeval, da bi svet delavcev podal negativno mnenje glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki mu jo je podala toženka.

7.Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da se Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (listina A 8) v času odpovedi tožniku ni več uporabljal,¹ zaradi česar je bil kot nekdanji član sveta delavcev skladno s 112. členom ZDR-1 varovan le eno leto po prenehanju funkcije (to je do 7. 6. 2025). Določbe dogovora si zmotno tolmači tako, da je zadnji dan svojega mandata, ko je navedeni dogovor še veljal, pridobil pravico do posebnega varstva pred odpovedjo v trajanju dveh let. Kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, je odločilno, ali je dogovor veljal v času odpovedi tožniku. Ker tedaj dogovor ni več veljal, tožnik ne more uživati podaljšanega varstva pred odpovedjo na njegovi podlagi. Tako varstvo je bilo med toženko in svetom delavcev, organiziranem pri njej, dogovorjeno le do 7. 6. 2024; ni pogojev, da bi se tako varstvo kljub prenehanju veljavnosti dogovora zagotavljalo še dve leti po tem.

8.Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tudi če bi tožnik užival varstvo kot nekdanji član sveta delavcev, ni izkazal ključnega pogoja za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1, tj. negativnega mnenja sveta delavcev v zvezi s tožniku podano redno odpovedjo iz krivdnega razloga. Brez podlage je tožnikovo zavzemanje, da bi se ta pogoj moral šteti za izpolnjenega, ker zaradi ravnanja toženke svet delavcev obrazloženega negativnega mnenja ni mogel podati. Zakon izrecno določa, da mora za zadržanje učinkovanja odpovedi organ, ki je izvolil predstavnika delavcev (v tej zadevi svet delavcev), podati v zvezi z odpovedjo negativno mnenje. Jezikovna razlaga besedila je povsem jasna, zato določbe z drugimi metodami razlage ni mogoče tolmačiti drugače. V pritožbi tožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da od toženke ni zahteval, naj o nameravani odpovedi obvesti svet delavcev. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno štelo, da se mnenje sveta delavcev v smislu 86. člena ZDR-1 pridobi na zahtevo delavca. Tudi sicer tožnik s predložitvijo zapisnika seje sveta delavcev z dne 18. 3. 2026 (B 4) ni verjetno izkazal, da bi toženka svetu delavcev preprečila izdajo negativnega mnenja k redni odpovedi. Tega ne izkazuje dejstvo, da iz zapisnika izhaja, da se je svet delavcev seznanil s postopkom prekinitve delovnega razmerja iz krivdnih razlogov delavcu iz sektorja A.,² in da je predstavnica delodajalca na vprašanje, ali lahko kaj pove o konkretnem primeru, odvrnila, da o podrobnostih ne more govoriti, da pa so bili vsi postopki izpeljani v skladu s pravili.

9.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

11.Toženka sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1.