Jedro

ZIZ ne določa vrstnega reda izbire sredstev izvršbe, prav tako upnika ne omejuje pri številu izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdijo izpodbijani zavrnilni del I. točke izreka ter II. in III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 223,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno razveljavilo sklep o izvršbi z dne 3. 10. 2023, in sicer v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 186,66 EUR od dne 24. 6. 2023 dalje ter v tem delu zavrnilo predlog upnika za izvršbo, v ostalem delu pa je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka dalje, v višjem znesku pa je povrnitev stroškov zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da dolžnik trpi sam svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2.Dolžnik po pooblaščencu ob upoštevanju pritožbenih navedb in njegovega pravnega interesa pravočasno pritožbeno izpodbija zavrnilni del I. točke izreka in posledično stroškovno odločitev v II. in III. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni tako, da predlagane izvršbe ne dovoli.

2.Navaja, da je upnik na podlagi sklepa o izvršbi že dosegel zaznambo izvršbe in vpis hipoteke v višini 1.650,54 EUR na nepremičninah parc. št. 446/3, 438/2 in 446/7, vse k. o. ..., v lasti dolžnika, kar izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici Dn 177540/2023 z dne 4. 11. 2024 in SDn 8809/2024 z dne 24. 1. 2025. Upnik, ki je že pridobil hipoteko na navedenih nepremičninah, ne more še istočasno pridobiti finančnih sredstev v enaki višini 1.650,54 EUR, ter tako nedoločen čas razpolagati z dvojno vrednostjo domnevnega dolga dolžnika. Upnik lahko doseže poplačilo svoje domnevne terjatve le še na način, da predlaga prodajo nepremičnine, na katerih ima vpisano hipoteko, če mu dolžnik ne izplača domnevnega dolga, ne more pa istočasno pridobiti še finančnih sredstev v enaki višini, saj bi to pomenilo 100 % obogatitev in kršitev ustavnega načela zakonitosti in pravičnosti. Če bi upnik želel pridobiti dolžnikova finančna sredstva z dolžnikovega transakcijskega računa, bi moral najprej predlagati izvršbo na dolžnikov transakcijski račun, ne pa hipoteke na dolžnikove nepremičnine. Nihče ne more pridobiti z izvršbo več, kot tisto, do česar je upravičen. Dolžnik bi bil v primeru, da bi želel svoje nepremičnine prodati oškodovan za pošteno kupnino, saj je na njih vpisana neupravičena hipoteka. Upnik sam izbira, katero sredstvo izvršbe bo uporabil najprej. V predmetni izvršbi je prišlo najprej do vpisa zaznambe izvršbe in hipoteke, kar pa izključuje istočasen zaseg finančnih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu. Navaja tudi, da je Okrajno sodišče v Radovljici pri vpisu hipoteke neutemeljeno dovolilo vpis hipoteke na dolžnikove nepremičnine tudi v znesku zakonskih zamudnih obresti do zneska 186,66 EUR, ki niso bile predmet odločanja pritožbenega sodišča v sklepu Cp 129/2022, kar je sedaj pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tako je tudi v tem delu upnik neupravičeno obogaten.

3.Upnica v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova in posledična stroškovna odločitev.

6.V obravnavani izvršilni zadevi predstavlja izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) izvršljiv sklep Okrajnega sodišča v Celju P 172/2022 z dne 16. 1. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 129/2023 z dne 12. 5. 2023. Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje, da v tistem delu ugovora, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo in je sedaj ta odločitev sodišča prve stopnje tudi pritožbeno izpodbijana, ni izkazal nobenih ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

7.Neutemeljene so obširne pritožbene navedbe dolžnika, da upnik ne bi smel istočasno predlagati, sodišče prve stopnje pa ne istočasno dovoliti izvršbe, na dve izvršilni sredstvi, in sicer na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (OPP) in na dolžnikove nepremičnine.

8.ZIZ namreč ne določa vrstnega reda izbire sredstev izvršbe (30. člen ZIZ), prav tako upnika ne omejuje pri številu izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe (32. člen ZIZ. Pri izbiri upnik ni omejen z vrstnim redom predlaganih sredstev ali predmetov, niti ni omejen s številom izbranih izvršilnih sredstev ali predmetov (po lastni presoji lahko hkrati predlaga več/vse predmete in sredstva izvršbe, ki so namenjeni izterjavi njegove terjatve). Pri izbiri ga omejuje le pravilna izbira sredstva glede na vrsto terjatve, ki jo izterjuje - denarna ali nedenarna terjatev. Upnik mora predlagati ustrezno sredstvo izvršbe, torej tako, s katerim je mogoče doseči izpolnitev dolžnikove obveznosti, in ga za opravo izvršbe določa zakon. ZIZ določa, da sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Obe izvršilni sredstvi, ki jih je upnik izbral v predlogu za izvršbi, kateremu je tudi sledilo sodišče prve stopnje, sta določeni v 30. členu ZIZ. Ob obrazloženem je upnik utemeljeno predlagal, sodišče prve stopnje pa utemeljeno istočasno dovolilo izvršbo z dvema izvršilnima sredstvoma, zato dolžnik neutemeljeno pritožbeno meni, da slednje pomeni obogatitev upnika in da sta bili z navedenim postopanjem sodišča prve stopnje kršeni ustavni načeli zakonitosti in pravičnosti.

9.Glede na pritožbene navedbe dolžnika pa je pojasniti, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dolžnika opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo (3. člen ZIZ), to pa pomeni, da se v primeru, če je izvršba v celoti uspešna z enim izvršilnim sredstvom, ne opravlja tudi z drugim izvršilnim sredstvom. Pritrditi je sicer dolžniku, da je Okrajno sodišče v Radovljici opravilo zaznambo predmetne izvršbe in vpisalo hipoteko v zavarovanje terjatve v znesku 1.650,54 EUR s pripadki, za katere je sodišče prve stopnje nato delno ugodilo ugovoru, gre za zakonske zamudne obresti od zneska 186,66 EUR od dne 24. 6. 2023 dalje, vendar to ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

10.Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

11.Upnica se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb dolžnika, zato so bili stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnici priznalo: za pritožbo 300 točk po 7. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 in za materialne stroške 6 točk po tretjem odstavku 11. člena, to je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena), 183,60 EUR, zvišano za 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena v znesku 40,39 EUR, kar skupaj znaša 223,99 EUR. Ni pa priznalo stroška konference s stranko, saj je to opravilo že zajeto v storitvi sestave pritožbe. Ob obrazloženem mora dolžnik v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici stroške odgovora na pritožbo v znesku 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 30

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.