Jedro

Izvršilno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na spremembo vrednosti nepremičnine po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti. Lahko pa predlagajo ponovno ugotovitev stranke, in sicer najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepremičnina vl. št. 764 k. o... domakne O. in M. T, edinima ponudnikoma za nakup na tretji ustni javni dražbi, ki je bila dne 18.10.1999. Zoper tak sklep sta se pritožila dolžnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Navajata, da je sodišče prve stopnje napravilo napako, ko ni na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, določilo nove vrednosti nepremičnine. Iz spisa oz. cenitve nedvomno izhaja, da je cenitev izdelana v slovenskih tolarjih in nemških markah. Ker se določa vrednost nepremičnine po realni tržni ceni na dan cenitve, bi sodišče moralo upoštevati tudi cenitev v nemških markah. Vrednost v nemških markah je občutno višja in znaša 22.109.905,00 SIT. Glede na običaje na slovenskem trgu določanje cene v markah ni redkost. Sodišče je vedelo za obe ceni in da je od cenitve poteklo že skoraj pet let, vendar se je zadovoljilo s ceno v SIT. Razliko v ceni bi sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti in izdati odredbo z dejansko tržno vrednostjo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno prodalo nepremičnino po ceni, določeni glede na vrednost, ugotovljeno s sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine z dne 12.10.1994. Na podlagi določbe 4. odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine na predlog, ki mora biti vložen najpozneje osem dni pred prodajnim narokom. Sodišče tako na spremembo vrednosti ne pazi po uradni dolžnosti. Medtem sta imela dolžnika ves čas postopka možnost, da v zgornjem roku osmih dni pred prodajnim narokom, ki je bil opravljen dne 28.9.1998, predlagata ponovno ugotovitev vrednosti, saj jima je bil vročen tako sklep o ugotovitvi vrednosti kot prva odredba o prodaji (v letu 1996) in nato druga odredba o prodaji (v letu 1997) ter tretja odredba o prodaji (21.8.1998), pa tega nista storila prej kot na prodajnem naroku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tržno vrednost na podlagi cenitve izvedenca v slovenskih tolarjih, da pa je izvedenec v svojem mnenju zapisal tudi vrednost nepremičnine v nemških markah, je brez pomena. Plačilno sredstvo v Repuliki Sloveniji je slovenski tolar, v njem se določajo tudi vse cene na domačem trgu (2. odstavek 2. člena Zakona o denarni enoti RS - ZDE, Ur. l. RS, št. 17/91-I).

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.