Jedro

Smiselna uporaba določb ZZK-1 o zaznambi spora za zaznambo izbrisne tožbe pomeni, da je določbe o zaznambi spora potrebno prilagoditi posebnostim postopka izbrisne tožbe. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek, kot ga ima pri zaznambi spora. Predlagateljica, ki trdi, da je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila na podlagi zakona, v zemljiški knjigi pa še ni bila vpisana kot lastnica, vpisa zaznambe izbrisne tožbe v svojo korist ne more doseči, zato je utemeljeno predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist prejšnjega lastnika - bivšega moža, zoper katerega (in zoper sedanjega lastnika nepremičnine) je vložila tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe. Z izbrisno tožbo zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se pri nepremičnini ponovno vpiše lastninska pravica bivšega moža.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli predlagani vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče na Ptuju zavrnilo ugovor predlagatelja, sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Dn 152774/2015 z dne 5.8.2015, s katerim je zemljiškoknjižni pomočnik predlog za vpis zavrgel, pa je spremenilo tako,da vpis ni dovoljen.

Zoper sklep se je pritožila predlagateljica. V pritožbi navaja, da je predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe, ki jo je vložila zoper bivšega moža M.Z. in njegovega očeta L.Z. zaradi izpodbijanja prodajne pogodbe. M.Z. je razpolagal s skupnim premoženjem, ko je stanovanje, ki je bilo kupljeno v teku trajanja njune zakonske zveze,prodal L.Z., ki se je že vpisal kot novi lastnik. Če bo tožnica s tožbo uspela in bo prodajna pogodba razveljavljena, se bo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Z izbrisno tožbo zasleduje prav to. Ker sama ni bila vpisana kot lastnica, je pa lastninsko pravico na tej nepremičnini pridobila na podlagi zakona, ne more predlagati, da se vpis zaznambe izbrisne tožbe vpiše v njeno korist, ima pa pravni interes za vložitev izbrisne tožbe, ki se v tem primeru lahko vpiše le v korist M.Z.. Pravila o zaznambi spora se pri izbrisni tožbi uporabljajo zgolj smiselno. Smiselna uporaba ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena ureditve posamezne vrste postopka. Zato meni, da bi v tej zadevi sodišče moralo predlagani vpis v celoti dovoliti in predlaga spremembo v tem smislu.

Pritožba je bila poslana v odgovor drugima udeležencema, to je M.Z. in L.Z., ki sta na pritožbo odgovorila. V odgovoru navajata, da je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da zaznamba izbrisne tožbe v korist drugega udeleženca ni mogoča. Ne držijo navedbe, da gre v konkretnem primeru za nepremičnino, ki je skupno premoženje predlagateljice in M.Z.. Stanovanje je bilo kupljeno v času, ko ekonomska in življenjska skupnost med njima že zdavnaj ni več obstajala. Druga udeleženca zato predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica je vložila predlog za zaznambo izbrisne tožbe. Iz priložene tožbe je razvidno, da jo je vložila proti lastniku, ki je nepremičnino kupil od sina in proti prejšnjemu lastniku (bivšemu možu predlagateljice). Zahteva razveljavitev prodajne pogodbe, ker naj bi prodajalec razpolagal z nepremičnino, ki je skupno premoženje bivših zakoncev in zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se pri nepremičnini ponovno vpiše lastninska pravica M.Z.. Podlaga za takšno tožbo je v določbi 243. členu ZZK-1. Aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo daje zakon ne glede na to, ali je bil tožnik že kdaj vpisan v zemljiško knjigo ali ne. Aktivno legitimacijo ima celo tisti, „čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena." V tem se izbrisna tožba razlikuje od tožbe, ki je podlaga za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1. Zakonodajalec je zato v 2. odstavku 245. člena ZZK-1 tudi določil, da se za zaznambo izbrisne tožbe določbe zakona o zaznambi spora smiselno uporabljajo. Smiselna uporaba (in ne neposredna) pomeni, da je določbe o zaznambi spora treba prilagoditi posebnostim postopka izbrisne tožbe. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek kot ga ima pri zaznambi spora. Ker predlagateljica navaja, da je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila na podlagi zakona, v zemljiški knjigi pa (še) ni bila vpisana kot lastnica, je jasno, da vpisa zaznambe v svojo korist ne more doseči. Cilj, ki ga zasleduje v pravdnem postopku je, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, torej ponovno vpiše lastninska pravica na njenega bivšega moža. Zato je utemeljeno predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist prvega toženca. Navedbe odgovora na pritožbo, da prodano stanovanje ni spadalo v skupno premoženje, niso relevantne, saj se v zemljiškoknjižnem postopku sodišče z utemeljenostjo zahtevkov iz izbrisne tožbe ne ukvarja, ampak presoja le, ali obstaja listina za predlagani vpis. Ta v konkretnem primeru obstaja. Predlagateljica je izkazala pravni interes za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in s tem za vpis izbrisne tožbe v korist prejšnjega lastnika. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, saj je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlagani vpis dovolilo (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).