Jedro

Toženec je na podlagi občinskega odloka o izvajanju gospodarske javne službe kot lastnik stavbe na naslovu X., kjer ima tudi prijavljeno stalno bivališče, zavezanec za plačilo računov za komunalne storitve, ki jih opravlja tožnica. Ker toženec v postopku ni dokazal tega, da na danem naslovu nihče ne živi in da je to spremembo pisno sporočil tožnici, je tožnica svojo storitev utemeljeno obračunala na podlagi uradno dostopnih podatkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo 544,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2022 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo v delu, ki se nanaša na neplačane račune, ki so dospeli v letu 2021 in 2022, v ostalem pa ga je zavrnilo zaradi zastaranja.

2. Toženec zoper odločitev vlaga pritožbo. Smiselno jo izpodbija v delu, s katerim mu je naloženo plačilo. V bistvenem navaja, da ne drži, da glede svojega naslova ter zdravstvenega in finančnega stanja ni nič ukrenil. Vse je tožeči stranki osebno sporočil. Pošte ne prejema tako kot je opisano. V hiši nihče ne živi in na njej ni predalčnika. Hiša nima infrastrukture. Ni dolžan plačevati storitev za druge. Ne priznava nobenih stroškov, ki dosegajo dolg. Gre za nepotrebne stroške, če je dolg priznan na podlagi verodostojnih listin. Nobene potrebe ni bilo po vključitvi pravnice, ki ni opravila nobenega dela. Na CSD ni uspel dobiti nobenih sredstev za plačilo. Zavrača tudi plačilo zastaranih zneskov, saj zastaranje teče, dokler ni obsodba pravnomočna.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da so navedbe nerelevantne in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR. Pravila tega postopka veljajo tudi za pritožbeni postopek. V zvezi s tem je (glede na vsebino toženčeve pritožbe) pomemben predvsem prvi odstavek 458. člena ZPP, ki določa, da je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožbene navedbe pa so v večjem delu usmerjene prav v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri tem gre za (vsaj smiselno) nasprotovanje ugotovitvi, da pritožnik še vedno živi na naslovu X. in da se na hiši s tem naslovom nahaja hišni predalčnik; trditev, da je pri tožnici v zvezi s svojim stalnim naslovom ter zdravstvenim in finančnim stanjem že vse pojasnil; ter trditev o obstoju drugih dolžnikov. Na te navedbe pritožbeno sodišče zato ne bo odgovarjalo.

7. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijanega dela odločitve upoštevalo dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe (to je razlogov, navedenih v 7. in 8. točki) in na katere je glede na zgoraj citirane določbe ZPP vezano. Upoštevalo je tudi 13.,1 28.,2 29.3 in 52.4 člena Odloka o izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave in odstranjevanje komunalnih odpadkov Občine Mirna Peč (v nadaljevanju Odlok) ter določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede zastaranja. Ob takem preizkusu je ugotovilo, da je odločitev pravilna.

8. Toženec je na podlagi 13. člena Odloka kot lastnik stavbe na naslovu X., kjer ima tudi prijavljeno stalno bivališče, zavezanec za plačilo računov za komunalne storitve, ki jih opravlja tožnica. Ker toženec v postopku tega, da na danem naslovu nihče ne živi in da je to spremembo pisno sporočil tožnici, ni dokazal, je tožnica svojo storitev ob upoštevanju 28., 29. in 52. člena Odloka utemeljeno obračunala na podlagi uradno dostopnih podatkov, to je podatkov centralnega registra prebivalcev.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o ugovoru zastaranja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, terjatve za komunalne storitve zastarajo v enem letu, zastaranje pa začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (355. člen OZ). Ker so vse terjatve, ki jih je sodišče tožencu naložilo v plačilo (glej točko I izreka), zapadle v plačilo v letu 2021 ter letu 2022, je zastaralni tudi pri najstarejših začel teči 1. 1. 2022 in bi se iztekel šele 1. 1. 2023. Ker je tožnica predlog za izvršbo vložila v marcu 2022 in s tem prekinila tek zastaralnega roka (glej 365. člen OZ5), zastaranje ni nastopilo.

10. Toženec neutemeljeno oporeka tudi odločitvi o stroških postopka. Ker tožnica ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, ji je sodišče na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP utemeljeno priznalo pravico do povračila vseh nastalih stroškov. Ker je tožnico v postopku zastopala odvetnica, so ji bili pravilno priznani tudi ti stroški. Pravice, da stranko v sodnem postopku zastopa odvetnik, stranki namreč ni mogoče odreči. Ker se je postopek nadaljeval v pravdi zaradi ugovora toženca, pa tudi o tem, da so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP), ni mogoče govoriti.

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški, ki so nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, niso bili potrebni, saj v odgovoru ni navedeno nič takega, kar bi pripomoglo k odločitvi o pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da te stroške tožnica nosi sama.

1 13. člen se glasi: „(1) Storitve zbiranja komunalnih odpadkov so obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali počitniških hiš in drugih podobnih gospodarskih objektih, ali če se v njih izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki. (2) Komunalne odpadke izvajalec javne službe prevzema tako, da njegove storitve uporabljajo na enak način in skupno vsi povzročitelji komunalnih odpadkov v stavbi. (3) Za stavbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi vsaka posamična etažna enota v stavbi, če se v njej izvaja dejavnost in se lastnik ali uporabnik etažne enote z izvajalcem javne službe in upraviteljem objekta dogovori, da se komunalni odpadki iz etažne enote prepuščajo izvajalcu javne službe posebej in neodvisno od komunalnih odpadkov, ki nastajajo pri drugih uporabnikih stavbe.“ 2 28. člen se glasi: „Ime in naslov uporabnika storitev, lokacijo prevzemnega mesta za komunalne odpadke, najmanjšo količino komunalnih odpadkov iz 15. člena tega odloka ter velikost in število posod za prepuščanje komunalnih odpadkov se določi za vsako posamezno stavbo ali skupino stavb, v kateri nastajajo komunalni odpadki. Zbirko podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.“ 3 29. člen se glasi: „Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest iz prejšnjega člena lahko spremenijo na podlagi: - sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi, - ugotovitev izvajalca javne službe o spremembah količin komunalnih odpadkov v stavbi ali - pismenega sporočila uporabnika storitev javne službe o spremembah količin nastajanja komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora enkrat letno uskladiti podatke o številu prebivalcev v registru prevzemnih mest s podatki iz centralnega registra prebivalstva. Podatke pridobi izvajalec javne službe iz uradnih evidenc centralnega registra prebivalcev. Podatke o zaposlenih v stavbi morajo zagotoviti pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.“ 4 52. člen se glasi: „(1) Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, kot je število prebivalcev v gospodinjstvu, stavbi, spremembo dejavnosti oziroma namembnosti stavbe, pismeno sporočiti izvajalcu javne službe najpozneje v 8 dneh po nastali spremembi. Uporabnik, ki stalno in neprekinjeno biva na drugem naslovu več kot tri mesece v letu, lahko z verodostojno listino izkaže svoj pravni interes. Izdane listine veljajo za obdobje enega leta. (2) V primeru najemniškega razmerja sta vse spremembe glede tega razmerja dolžna sporočiti najemnik in najemodajalec. V primeru, da spremembe obojestransko niso pismeno potrjene, je zavezanec za plačilo smetarine najemodajalec. (3) Spremembo iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri obračunu za storitve javne službe, ki so opravljene v naslednjem mesecu od dneva prejema pismenega sporočila o spremembi. Obračun komunalnih storitev se praviloma opravi mesečno za nazaj. Za povzročitelje, ki uporabljajo objekte občasno, se obračun storitev lahko opravi za več mesecev skupaj, najmanj pa dvakrat letno. (4) Če je v stavbi več uporabnikov, se račun lahko izstavi: - upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu; - vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načinom plačila nastalih stroškov takšne delitve; - v primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe. (5) V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec javne službe obračuna storitev javne službe na podlagi uradnih podatkov o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi in/ali ocenjene količine odpadkov.“ 5 Po tej določbi se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.