Jedro

Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih.

V tu obravnavani zadevi pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču na Vrhniki se je začel zapuščinski postopek po pokojni A. A. 2. Pristojno sodišče je podalo predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju. Navaja, da je bila pokojna od leta 2005 pa vse do upokojitve 31. 12. 2018 (dober mesec pred smrtjo) okrajna sodnica prav tega sodišča. Z vsemi zaposlenimi v majhnem kolektivu sodišča je vsakodnevno sodelovala. Prav tako je občasno sodelovala tudi z ostalimi okrajnimi sodišči, ki so organizacijske enote ljubljanskega okrožja. Zaradi majhnosti in tesne povezanosti kolektiva pristojno sodišče meni, da bi bila v primeru odločanja v zapuščinskem postopku po pokojni prizadeta objektivna nepristranskost tega sodišča ter ogrožena pieteta pokojne. Predlaga delegacijo na stvarno pristojno sodišče izven ljubljanskega okrožja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Pokojničina zaposlitev na sodišču, pred katerim je v teku zapuščinski postopek po njej, ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi zbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, kjer se pretežno razpravlja o nespornih dejstvih. Vrhovno sodišče je tako že sklenilo, da dejstvo, da je na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, zaposlen eden od dedičev, samo po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti.1 V tu obravnavani zadevi pa pokojna niti ni stranka zapuščinskega postopka, temveč je objekt tega postopka zgolj njena zapuščina. Videz nepristranskosti pristojnega sodišča, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti niso predlagale stranke postopka, temveč sodišče sámo, po oceni Vrhovnega sodišča zato ni ogrožen; prav tako ne pieteta pokojne.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča I R 5/1998 z dne 11. 2. 1998. Šele v primeru, da bi se zapuščinsko sodišče že opredeljevalo o manjši ali večji verjetnosti obstoja določene sporne pravice (na primer pri napotitvi ene od strank na pravdo), bi bil podan razlog za delegacijo.