Jedro

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Ker v konkretnem primeru ne gre za to - saj je predvidena izbirna in ne izključna pristojnost - Okrožno sodišče v Celju za svojo odločitev ni imelo procesnopravne podlage. Predlagatelji so namreč izmed pristojnih sodišč; tj. celjskega in mariborskega sodišča; z vložitvijo predloga uresničili dano možnost izbire pristojnosti. Njihovo izbiro bi moralo sodišče - ne glede na razloge o smotrnosti, ki jih je navajalo v sklepu - spoštovati.

Vrhovno sodišče je odločilo glede na naknadno izkazano voljo predlagateljev in nujnost postopka po ZPND, ki se je z odločanjem o kompetenčnem sporu že tako zavlekel, še bolj pa bi se s ponovnim odstopom zadeve drugemu sodišču.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1.Predlagatelji so na Okrožno sodišče v Celju vložili predlog za izrek ukrepov po prvem odstavku 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini; ZPND. Navajali so, da je nasprotni udeleženec do njih že dlje časa psihično in fizično nasilen, v zadnjem času pa se je njegovo nasilno vedenje začelo še stopnjevati. Zatrjevali so, da jih nasprotni udeleženec kar naprej obiskuje, razbil naj bi jim več oken in uničeval tudi drugo lastnino, zaradi ustrahovanja pa so se bili prisiljeni začasno preseliti drugam.

2.Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom izreklo za nepristojno. Sklicevalo se je na tretji odstavek 22.a člena ZPND, ki določa dodatno izbirno pristojnost po prebivališču žrtev nasilja. Pojasnilo je, da predlagatelji bivajo na območju Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je o ukrepih po ZPND med istimi udeleženci že dvakrat odločalo, poleg tega pa je med njimi večkrat že intervenirala mariborska policija. Okrožno sodišče v Celju je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru, predlagatelji pa so se izrecno odpovedali pravici do pritožbe.

3.Okrožno sodišče v Mariboru je nato pred Vrhovnim sodišče sprožilo spor o pristojnosti. Poudarilo je, da je glede na prebivališče predlagateljev in nasprotnega udeleženca mogoče utemeljiti pristojnost tako Okrožnega sodišča v Celju kot tudi Okrožnega sodišča v Mariboru. Menilo je, da bi v zadevi moralo odločati sodišče v Celju, ker je bil predlog najprej vložen tam (17. člen Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1).

4.Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

5.V postopkih odločanja o ukrepih po ZPND je poleg splošne pristojnosti po prebivališču nasprotnega udeleženca (prvi odstavek 11. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND) dodatno predvidena še pristojnost po prebivališču žrtve nasilja (tretji odstavek 22. a člena ZPND). Takšna ureditev je namenjena olajševanju položaja žrtve.

6.Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje v zadevi (drugi odstavek 22. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker v konkretnem primeru ne gre za to - saj je predvidena izbirna in ne izključna pristojnost - Okrožno sodišče v Celju za svojo odločitev ni imelo procesnopravne podlage. Predlagatelji so namreč izmed pristojnih sodišč; tj. celjskega in mariborskega sodišča; z vložitvijo predloga uresničili dano možnost izbire pristojnosti. Njihovo izbiro bi moralo sodišče - ne glede na razloge o smotrnosti, ki jih je navajalo v sklepu - spoštovati.

7.Vrhovno sodišče pa je nadalje kot pomembno upoštevalo tudi okoliščino, da so se predlagatelji po prejemu sklepa o nepristojnosti izrecno odpovedali pravici do pritožbe in navedli, da si želijo čimprejšnje odločitve. Z odločitvijo celjskega sodišča, ki vključuje tudi odstop zadeve na Okrožno sodišče v Mariboru, so torej soglašali. Sklep o nepristojnosti zato ni v navzkrižju z njihovo izbiro pristojnega sodišča.

8.Postopki po ZPND veljajo za nujne in prednostne (četrti odstavek 22.a člena ZPND). Podajanje zadeve s sodišča na sodišče, češ da je pristojno to ali ono, prav z ničemer ne prispeva k čim hitrejši odločitvi in s tem zaščiti ogroženih oseb, kar je prednostna naloga sodišč ob odločanju po ZPND. Vztrajanje na določilih krajevne pristojnosti, ki jo že zakonodajalec šteje kot manj pomembno, v situaciji, ko sta obe sodišči načeloma pristojni za odločanje in se nahajata na istem koncu države, ni razumno.

9.Glede na naknadno izkazano voljo predlagateljev, nujnost postopka po ZPND, ki se je z odločanjem o kompetenčnem sporu že tako zavlekel, še bolj pa bi se s ponovnim odstopom zadeve drugemu sodišču, je Vrhovno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 24. v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

Zveza: