Jedro

Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu gradbene stroke priznalo izvedenino v bruto znesku 500,00 EUR. Z 2. točko je odločilo še, da se od priznanega bruto zneska izvedenine obračuna in plača 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Proti sklepu vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni in izvedenine ne prizna, podrejeno pa, naj ga razveljavi. Bistvo pritožbe je v tezi, da je izvedenec izvedensko mnenje napravil nestrokovno in da je uporabil napačne podatke za nepremičnino. Slednje je pridobil predvsem od nasprotnega udeleženca. Vse navedeno pritožnico napeljuje k sklepu, da je podan dvom v nepristranost angažiranega izvedenca. Pritožba meni, da si izvedeniško delo ne zasluži ocene nepristranskosti. Za to zadevo je tudi povsem neuporabno. Ima namreč številne in pomembne strokovne pomanjkljivosti.

Pritožba ni utemeljena.

Podlaga za določitev izvedenine je podana v 1. odst. 249. čl. ZPP (1). Pravico do nagrade izvedenec tako pridobi, ko izdela izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje pa je tisto delo, ki je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča. Pri tem je pomembno le, da izvedenec opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, pri odločanju o odmeri in nagrade pa ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim mnenjem oziroma cenitvijo ali ne. Pomembno tudi ni to, ali sodišče v dokaznem postopku nato sprejme izvedenčeve ugotovitve ali pa jih, nasprotno, tudi kritično dokazno ocenjuje.

Pritožnica v pritožbi v resnici graja vsebino izvedenskega mnenja, ki jo nadgradi celo z očitkom pristranosti. Vendar izvedensko mnenje v tej zadevi izpolnjuje lastnosti izvedenskega mnenja ter ustreza izpolnitvenemu ravnanju, h kateremu je izvedenca sodišče zavezalo s sklepom. Vse, kar trdi pritožnica, bi bilo lahko upoštevno kvečjemu v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega mnenja, kjer bi se dodatno razčistila vprašanja obravnavane dokazne teme. Ni pa mogoče reči, da izvedenec dela, ki mu ga je s sklepom naložilo sodišče, ni opravil. Ker je tako, mu pripada nagrada za izvedensko delo.

Pritožba zato ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. V skladu z 2. točko 365. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS, št. 45/2008).