Jedro

Po 33. členu ZSVarPre se lahko izredna denarna socialna pomoč samski osebi ne glede na druge pogoje dodeli le, če se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Za pozitivno odločitev o zahtevi mora biti dokazan dejanski stan vsaj iz enega od alternativno predpisanih pogojev. V vsakem primeru je torej potrebno ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati oziroma, ali ima izredne stroške, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. V obravnavanem primeru ni izkazano dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre. Ni izkazanih izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, temveč stroški, povezani z rednim preživljanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 5. 2016, v zvezi z odločbo št. ... z dne 9. 2. 2016 ter priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči najmanj v višini 1.003,38 EUR. Ugotovilo je, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

Meni, da bi ji morala biti dodeljena izredna denarna socialna pomoč, saj je samska, socialno ogrožena in je dokazala, da za plačila obveznosti potrebuje 1.003,38 EUR. Mesečni zneski dohodkov v oktobru, novembru in decembru 2015 naj bi bili ugotovljeni napačno. Res je lastnica hiše z dolgovi, nima pa počitniških kapacitet, niti avtomobila A., ker ni registriran in ga ne more voziti. Bila naj bi diskriminirana, saj ni upoštevano nobeno dejstvo glede socialne ogroženosti za preživetje. Je na dnu, ne more pokriti vseh stroškov in z lastnimi sredstvi ne more preseči cenzusa 265,22 EUR. Obremenjuje jo plačevanje preživnine za sina v višini 150,00 EUR mesečno ter izredno visoki bančni in davčni stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Temeljito je obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi o neupravičenosti tožnice do izredne denarne socialne pomoči, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati le naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka, je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih2 (ZSVarPre). Po 33. členu ZSVarPre se lahko izredna denarna socialna pomoč samski osebi ne glede na druge pogoje dodeli le, če se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oz. če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Za pozitivno odločitev o zahtevi mora biti dokazan dejanski stan vsaj iz enega od alternativno predpisanih pogojev.

V vsakem primeru je torej potrebno ugotoviti, ali je vlagatelj materialno ogrožen, ali se je v takšnem položaju znašel iz razlogov, na katere ni mogel ali ne more vplivati oz. ali ima izredne stroške, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. V povsem istovrstni zadevi tožnice3 ji je bilo že temeljito pojasnjeno, da odločanje o izredni denarni socialni pomoči ne sme biti arbitrarno, temveč v skladu z 2. odst. 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP) v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.

6. V obravnavanem primeru ni izkazano dejansko stanje iz 33. člena ZSVarPre, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokaznim zaključkom, da ni izkazanih izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, temveč stroški, povezani z rednim preživljanjem. Stroški, izpostavljeni tudi v pritožbi, in sicer plačevanje dolgov v postopku izvršbe, plačevanje preživnine za sina in drugi po svojih naravi ne predstavljajo izrednih stroškov, kot je npr. izdatek za nabavo drv, kuriva, popravilo pralnega stroja itd. Samo po sebi pravno ni relevantno zatrjevanje visokih mesečnih izdatkov.

Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v spornem obdobju znašal 265,22 EUR. Ta znesek pritožnica močno presega, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. V okoliščinah konkretnega primera je seveda potrebno upoštevati, da je tožnica solastnica stanovanjske hiše, vikenda in avtomobila, ne glede na to, da v pritožbi povsem pavšalno in brez slehernega dokaza zanika solastništvo vikenda in avtomobila A., ki da ni registrirano.

7. Pri izredni denarni socialni pomoči gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja.

Glede na višino dohodka in lastništvo nepremičnin ni mogoče ugotoviti, da se je tožnica v položaju materialne ogroženosti znašla iz razlogov, na katere ni oziroma ne more vplivati. Pravno ni odločilno zatrjevanje, da so mesečni stroški za plačevanje izvršb za najeti kredit, preživnino otroku in drugo tako visoki, da sama ne more kriti izdatkov in se preživljati. Kot predhodno poudarjeno, se šteje da je preživetje omogočeno, če lastni dohodki presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno v skladu z 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 60/2010 s spremembami. 3 Sodba opr. št. Psp 92/2016 z dne 1. 6. 2016. 4 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.