Jedro

Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 941,18 EUR in revizijskega postopka v višini 451,71 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v zvezi s popravnim sklepom v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0005 Ig 2002/08037 z dne 22.10.2002 in tožbeni zahtevek zavrnilo. Obenem je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.547,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje v tej zadevi odloča v ponovljenem postopku. Sodišče prve stopnje je dne 9. 3. 2010 izdalo izpodbijano (zavrnilno) sodbo (v zvezi s popravnim sklepom z dne 4. 6. 2010), ki jo je sodišče druge stopnje spremenilo s sodbo z dne 2. 12. 2010 tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo in obenem ugotovilo, da v pobot uveljavljena terjatev ne obstoji, vse s stroškovno posledico. Vendar je Vrhovno sodišče RS s sklepom z dne 17. 9. 2013 drugostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Iz zaključkov Vrhovnega sodišča, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, izhaja, da je imela tožeča stranka v spornem obdobju prevladujoč položaj na upoštevnem trgu (zakupa podatkovnih vodov), iz napotil pritožbenemu sodišču pa izhaja, da se mora pritožbeno sodišče opredeliti do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zlorabo prevladujočega položaja tožeče stranke. Sodišče druge stopnje se zato v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev Vrhovnega sodišča glede obstoja prevladujočega položaja tožene stranke na upoštevnem trgu .

6. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki je veljal v spornem obdobju (Ur. list RS, št. 56/99, ZPOmK) v prvem odstavku 10. člena prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja na trgu. Iz drugega odstavka 5. člena je razvidno, da je s prevladujočim položajem podjetja na trgu mišljen položaj, ko podjetje glede določenega blaga ali določene storitve nima konkurentov, ali ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti občutno boljši položaj glede na tržni delež, možnosti za financiranje, možnosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg. Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj na trgu, če je njegov delež prodaje ali nakupa blaga ali storitve v Republiki Sloveniji večji od 40 % (prim. tretji odstavek cit. člena). V 5. alineji petega odstavka tega člena pa je med primeroma naštetimi kršitvami navedene generalne klavzule tudi položaj, ko podjetje s prevladujočim položajem pogojuje sklepanje pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti, ki po svoji naravi in glede na trgovinske običaje niso povezane z vsebino teh pogodb (t. i. vezani posel).

7. Zloraba prevladujočega položaja, ki jo tožena stranka očita tožeči stranki, predpostavlja, da je prevladujoči položaj podan. Iz obrazložitve odločbe revizijskega sodišča izhaja, da gre pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, za pravni zaključek, hkrati pa uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja na področju podatkovnih vodov, predpostavlja celoten sklop dejstev, ki ta položaj utemeljujejo. Ker se tožeča stranka ni osredotočeno (s konkretnimi navedbami) zoperstavila stališču, da ima prevladujoč položaj na trgu komunikacijskih vodov oziroma je opustila konkretizirano prerekanje te trditve, je pravilen zaključek, da je imela tožeča stranka prevladujoč položaj na trgu.

8. Izhodišče izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, da je prevladujoč položaj tožeče stranke na trgu storitev zakupa podatkovnih vodov podan, se v luči odločbe Vrhovnega sodišča pokaže kot pravilno. Sodišče prve stopnje je nato ugotavljalo, ali je tožeča stranka pogojevala sklepanje pogodb z dodatnimi obveznostmi, ki po svoji naravi in glede na trgovinske običaje niso povezane z vsebino teh pogodb in s tem zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu. Na podlagi mnenja izvedenca je ugotovilo, da je stanje tehnike leta 2000 dopuščalo zakup bakrenih vodov pri tožeči stranki in da je bilo ob tem možno (tehnično izvedljivo) za prenos podatkov uporabljati lastne modeme. Zato je prvostopno sodišče zaključilo, da predstavlja pogodba z dne 5.7.2000 v delu, ki se nanaša na zakup podatkovnega vmesnika (1. člen) dodatno obveznost, ki po svoji naravi ni povezana z vsebino te pogodbe. Ker je bilo na trgu v času sklepanja pogodbe več ponudnikov modema, kar prav tako izhaja iz izvedenskega mnenja, je bilo pogojevanje zakupa vodov z zakupom izključno modemov tožeče stranke v nasprotju s trgovinskimi običaji. Tožena stranka je morala, če je želela zakupiti vode, podpisati tudi pogodbo o zakupu modemov, saj ji je tožeča stranka v nasprotnem primeru grozila z odklopom vodov. S tem se pokaže, da je tožeča stranka zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu in je toženi stranki vsilila podpis pogodbe, ki je vključeval tako zakup vodov kot modemov. Takšno njeno ravnanje je v nasprotju s prisilnimi predpisi in sicer z določbo 10. člena ZPOmK, ki prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja. Njeno ravnanje je tudi v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava (10., 11. in 13. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR, ki ga je glede na 1060. člen Obligacijskega zakonika, OZ, treba uporabiti v tej zadevi). Vsiljeno pogodbeno določilo je zato v skladu s prvim odstavkom 103. člena in prvim odstavkom 105. člena ZOR nično, saj namen prepovedi zlorabe prevladujočega položaja ne odkazuje na drugo sankcijo. Pogodba z dne 5.7.2000 lahko obstane tudi brez pogodbenega določila v drugem odstavku 1. člena, ki določa, da zakupljene kapacitete podatkovnih vodov vključujejo tudi podatkovni vmesnik, saj sklepanje pogodb o zakupu podatkovnih vodov brez pogojevanja sklepanja takih pogodb z zakupom modema ne predstavlja zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Ker iz vtoževanih računov tožeče stranke sodišče prve stopnje ni moglo razbrati, kolikšen del računov se nanaša na zakup vodov in kolikšen na zakup modemov, je na podlagi dokaznega bremena odločilo v korist tožene stranke in tožbeni zahtevek zavrnilo.

9. Pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in v zadostni meri ugotovilo za odločitev relevantno dejansko stanje, pravilno pa je uporabljeno tudi materialno pravo.

10. Glede pritožbenih očitkov, da naj bi tožeča stranka pravočasno prerekala navedbe tožene stranke, da ima tožeča stranka prevladujoč položaj na trgu storitev zakupa podatkovnih vodov, se pritožbeno sodišče sklicuje na obrazložitev revizijskega sodišča. Tudi glede navedb pritožnice, da sodišče ne more sprejeti ocene o prevladujočem položaju in o zlorabi tega položaja, ker to lahko stori le Urad za varstvo konkurence RS (UVK), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da je za potrebe te pravde prevladujoč položaj na trgu mogoče ugotoviti na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP.

11. Pritožbene navedbe, da je razlogovanje sodišča prve stopnje v nasprotju z izvedenskim mnenjem, so protispisne. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo odgovore izvedenca na postavljena vprašanja, dodatnih pojasnil, ki nimajo podlage v navedbah strank, pa ni upoštevalo, saj bi bilo to v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Sodišče ne more sodbe opreti na dokaze, če jih stranke ne povzamejo v svoje navedbe. Izvedenec je v dopolnilnem mnenju sicer res pojasnil, da je razumljiv (ekonomski) interes telekomunikacijskih operaterjev, da na ponujenih povezavah med dvema točkama nameščajo lastno terminalsko opremo zaradi nadzora in obračuna hitrosti, vendar mnenje v tem delu nima opore v trditvah tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč ves čas postopka zatrjevala le, da tehnično sploh ni bil možen zakup bakrenih vodov pri telekomunikacijskem operaterju kot samostojna storitev brez hkratnega zakupa modemov (komunikacijskih vmesnikov pri operaterju) za izvajanje dejavnosti prenosa podatkov in da tehnično ni bilo možno, da zakupnik vodov za prenos podatkov uporablja lastne modeme. Izvedenec teh njenih navedb ni potrdil, ampak je ravno nasprotno pojasnil, da je bilo to v spornem obdobju tehnično mogoče. Tožnica pripomb na izvedensko mnenje ni imela. Tudi po pridobljenem izvedenskem mnenju svojih navedb ni dopolnila v skladu z izvedenskim mnenjem in ni navedla več nobenih razumnih razlogov, zakaj je zakup podatkovnih vodov pogojevala z zakupom modemov. Ni pa bila dolžnost prvostopenjskega sodišča, da tožnico opozarja, naj tisto, kar izhaja iz dokazov v spisu, navede tudi kot svojo trditev, saj bi sodišče s tem preseglo pravila o materialnem procesnem vodstvu, ker bi tožnici s tem dejansko prekomerno pomagalo in ji pravzaprav dalo pravni nasvet, naj uveljavlja ugovor, ki ga zaradi premajhne skrbnosti ni pravočasno podala (prim. tudi 285. člen ZPP).

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja zato zaključilo, da ker je bilo na trgu v času sklepanja sporne pogodbe več ponudnikov modemov, je bilo pogojevanje zakupa vodov z zakupom modemov tožeče stranke v nasprotju s trgovinskimi običaji. Navedeni zaključek je logičen in ob izostanku drugačnih trditev povsem razumljiv. Ne drži navedba pritožbe, da so ugotovitve prvostopnega sodišča glede trgovinskih običajev v nasprotju z mnenjem izvedenca. Pritožbene navedbe v smeri, da obstajajo trgovinski običaji o povezavi med zakupom modemov skupaj s podatkovnimi vodi, so nedovoljene pritožbene novote, saj pritožnica ni pojasnila, da teh navedb ni mogla brez svoje krivde podati pravočasno v postopku na prvi stopnji (337. člen ZPP).

13. Pritožnica navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njene dokazne predloge, zlasti dokaz z zaslišanjem priče X, niti naj ne bi navedlo, zakaj ta dokaz zavrača. Vendar je prvostopno sodišče pojasnilo, da ta dokaz ni potreben. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku prvostopnega sodišča, da je dejansko stanje že na osnovi preostalih izvedenih dokazov dovolj razjasnjeno za odločitev. Glede priče pa sodišče druge stopnje dodaja, da jo je tožeča stranka predlagala v pripravljalni vlogi na red. št. 9 spisa, in sicer v dokaz trditvam, da brez modema ni mogoče izvajati zakupa vodov, kar pa je ovrgel že izvedenec. Če pa gre njene navedbe razumeti v smislu, da je toženi stranki ponudila možnost zakupa vodov brez modemov, je sodišče prišlo do drugačnih zaključkov na podlagi pogodbe, predloženih računov in preostalih listin v spisu. Itak pa bi bilo takšno razumevanje navedb tožeče stranke v nasprotju s preostalimi njenimi navedbami, saj je tožnica ves čas trdila, da je zakupljena storitev enotna (in kot taka edino tehnično mogoča).

14. Pritožbene navedbe, da je imela tožena stranka na razpolago vode pri konkurenci, zato zakup vodov pri tožeči stranki ni bil nujen pogoj za opravljanje njene dejavnosti, so prav tako nedovoljene pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP. Poleg tega so v nasprotju z zaključki v revizijski odločbi.

15. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so pravdni stroški toženi stranki priznani brez vsake specifikacije, saj je iz sodbe razvidno, da se obrazložitev sklicuje na specificirani stroškovnik, ki je v spisu. Po ustaljeni sodni praksi je odločitev o stroških na tak način dovolj obrazložena, saj si stranka, ki z odmero ni zadovoljna, lahko v spisu vpogleda, katere posamezne postavke stroškovnika so priznane in katere zavrnjene in na tej podlagi vloži obrazloženo pritožbo. Pavšalnih očitkov pa ni mogoče upoštevati.

16. Pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka v pravdi ni uspela, zato na podlagi načela uspeha v pravdi sama nosi svoje stroške pritožbenega in revizijskega postopka. Dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške, tako za (prvotni) pritožbeni kot tudi za revizijski postopek. Te je sodišče odmerilo na podlagi Zakona o sodnih taksah in Odvetniške tarife po specificiranem stroškovniku, ki je v spisu. V primeru zamude gredo toženi stranki tudi zakonske zamudne obresti za čas zamude.