Jedro

Vsebinska utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (presoja resnosti in utemeljenosti razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi) presega okvir presoje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, saj je to predmet nadaljnjega (dokaznega) postopka. Če dejstva, ki govore v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne prevladujejo nad dejstvi, ki govore v prid neutemeljenosti tožbenega zahtevka, terjatev ni verjetno izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik zahteval zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti brez datuma, ki jo je tožena stranka vročila tožniku 5.9.2005 in izplačevanje plače za čas zadržanja v višini plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Zavrnilo je tudi predlog, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 20.724,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je sodišče prve stopnje le z enim stavkom, brez materialnopravne in dokazne presoje in v nasprotju z očitnimi dejstvi, zavrnilo predlagano začasno odredbo. To po mnenju pritožbe predstavlja bistveno kršitev postopka, saj sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je izhajalo le iz formalnih predpostavk in zaključilo, da terjatev ni verjetno izkazana. Pritožba opozarja, da razlog za odpoved ni obrazložen in da ne more biti krivdni, če se mu očita nesposobnost. Biti pa mora objektivno utemeljen in resen. Noben od teh pogojev v spornem primeru ni izpolnjen. Očitki so le pavšalni, nepreverljivi. Iz listin tožene stranke izhaja, da razlogov za odpoved ni, kar izhaja tudi iz dokazov, ki jih je predložil in predlagal tožnik. Ker je po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje napravilo zmotne zaključke, predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo. Sklep ima razloge o odločilnih dejstvih, zato ga je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi brez formalnih pomanjkljivosti. Glede vsebinske utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je zavzelo stališče, da presoja resnosti in utemeljenosti razloga za odpoved presega okvir presoje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, saj bo to predmet obravnavanja v nadaljnjem postopku.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez formalnih napak.

Pritožbeni očitek, da je odpoved pavšalna, odpovedni razlog pa neobrazložen, česar naj bi sodišče prve stopnje ne upoštevalo, je neutemeljen. Tako iz vabila na zagovor kot iz odpovedi jasno izhaja, da naj bi tožnik ne izpolnjeval nalog iz pogodbe o zaposlitvi - te pa so bile pridobivanje naročil strank in sklepanje ustreznih pogodb z njimi.

Pogoj za izdajo začasne odredbe je izkazana verjetnost obstoja terjatve, kar pomeni, da morajo dejstva, ki govore v prid utemeljenosti zahtevka prevladovati nad tistimi, ki govorijo v prid neutemeljenosti. V tej fazi postopka je imelo sodišče prve stopnje na razpolago dokumentacijo tožene stranke, iz katere izhaja, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljeni in je torej tožbeni zahtevek neutemeljen ter navedbe tožnika, iz katerih izhaja, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljeni in je torej tožbeni zahtevek utemeljen. Na podlagi znanih dejstev in listin je zato ugotovitev, da terjatev zaenkrat še ni verjetno izkazana, pravilna. Dejstva, ki govore v prid utemeljenosti zahtevka ne prevladujejo nad dejstvi, ki zahtevku nasprotujejo.

Pritožbeno stališče, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti neutemeljen, če gre za krivdo delavca, je napačno in ni jasno, zakaj ga pritožba sploh izpostavlja, saj se o tožnikovi krivdi ni odločalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.