Jedro

Med zakonskimi pogoji za prekinitev postopka ni sporazuma strank; slednje bi bilo kvečjemu razlog za mirovanje postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do odločitve o ustavni pritožbi, ki se pred Ustavnim sodiščem RS (URS) vodi pod opr. št. Up-54/19. Navedlo je, da je URS v podobni zadevi že odločilo, da je ekonomično počakati na odločitev tudi v tej zadevi in da tožena stranka predlogu tožečih strank za prekinitev postopka ni nasprotovala.

2. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da za prekinitev postopka ni zakonskih pogojev, saj so situacije, ki omogočajo prekinitev pravdnega postopka, v 205. in 206. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) taksativno naštete. Nobena od naštetih situacij ni podana. Sama ni reagirala na predlog tožeče stranke, ker se je ta primarno glasil na preložitev naroka za glavno obravnavo, zato sploh ni pričakovala odločitve o podrednem predlogu za prekinitev postopka.

3. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica ima prav, da odločanje Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi (glede primarnega zahtevka) ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi odločanja o podrednem zahtevku. Drži, da ZPP v 205. in 206. čl. taksativno našteva situacije, v katerih se postopek prekine oz. ga odredi sodišče, med temi pa ni omenjene situacije. Prav tako med zakonskimi pogoji za prekinitev ni sporazuma strank („tožeča stranka je predlagala prekinitev, tožena pa temu ni nasprotovala“); slednje bi bilo kvečjemu razlog za mirovanje postopka (209. čl. ZPP), toženka pa v pritožbi tudi pojasni, da se s prekinitvijo niti ne strinja, le da ni nasprotovala predlogu nasprotne stranke, ker se je primarno glasil na preložitev naroka, čemur je bilo tudi ugodeno.

6. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP).