Jedro

V tej zvezi sodišče druge stopnje pritrjuje stališču pritožbe, da je sodišče prve stopnje zmotno obravnavalo trditveno podlago toženke v zvezi s sklicevanjem na ustni dogovor iz 287. člena OZ ter izhajajoč iz tega tudi zmotno zavrnilo izvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika toženke in predlaganih prič.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) 13.400,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in v obdobju, kot je podrobno opredeljeno v I. točki izreka. Sklenilo je, da je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve dokaznih predlogov toženke z zaslišanjem zakonitega zastopnika in prič. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo trditveno podlago toženke in na tej podlagi napačno ugotovilo, da naj ne bi navedla relevantnih okoliščin dogovora iz 287. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni navedla, kaj točno je bila vsebina ustnih pogovorov med pravdnima strankama v zvezi z dogovorom o plačilu terjatev. V tej zvezi ponovno podrobno izpostavlja trditveno podlago, ki jo je podala v postopku na prvi stopnji, in zatrjuje, da je z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče prve stopnje kršilo pravico toženke do izjave v postopku. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov je tudi nedopustno zavzelo vnaprejšnjo dokazno oceno, s katero je toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je zmotno ugotovilo, da toženka ni dala izjave oziroma s tožnico ni sklenila dogovora o tem, da se plačilo 19.349,65 EUR z dne 30. 4. 2020 uporabi za zapiranje računov, ki se ne nanašajo na zaščitne maske in so predmet tega postopka. Sodišče prve stopnje je posledično zmotno uporabilo materialno pravo iz 287. člena OZ. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo tožnice. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem sporu zmotno zavrnilo izvedbo dokaznih predlog toženke po zaslišanju zakonitega zastopnika toženke in prič glede zatrjevanega ustnega dogovora o vrstnem redu vračunavanja iz 287. člena OZ. Na ta način je bila toženka prikrajšana za dokazovanje tistih dejstev, ki so za odločitev odločilnega pomena. S tem je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je kršilo pravico toženke do sodelovanja v postopku.

6. Tožnica v obravnavani zadevi vtožuje plačilo v skupnem znesku 13.400,79 EUR s pripadki na podlagi računov, ki so se nanašali na dobavo zaščitne opreme in materiala. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je toženka dne 30. 4. 2020 tožnici plačala znesek 30.000,00 EUR, pri čemer je tožnica poplačala preostale zapadle račune, preostanek pa je znašal 19.349,65 EUR. Navedeni preostanek je tožnica vračunala v delno izpolnitev računa št. 20-300-004939, ki se je nanašal na zaščitne maske, čemur je toženka nasprotovala in navajala, da bi moral biti znesek 19.349,65 EUR vračunan v izpolnitev v tem postopku vtoževanih računov (13.400,79 EUR). V tej zvezi je zatrjevala, da je bil med strankama sklenjen ustni dogovor iz 287. člena OZ o vrstnem redu vračunavanja. V dokaz tega dogovora je predlagala izvedbo pisnih dokazov in zaslišanje zakonitega zastopnika toženke ter prič, ki so sodelovale pri zatrjevanem ustnem dogovoru iz 287. člena OZ.

7. Sodišče prve stopnje je zaslišanje zakonitega zastopnika ter predlaganih prič kot nepotrebne zavrnilo z obrazložitvijo, da nespornih dejstev ni treba dokazovati, z dokazi pa manjkajoče trditvene podlage ni mogoče nadomestiti. V 4. točki obrazložitve je presodilo, da sklicevanje toženke na naroku za glavno obravnavo z dne 4. 3. 2023, da bi naj priče izpovedale, kaj točno je bila vsebina ustnih pogovorov med strankami v zvezi z dogovorom o plačilu, kdaj so ti ustni dogovori potekali ter pojasnila ozadje e-sporočil ter dosedanji način poslovanja, ne utemeljuje izvedbe teh dokazov. Po prepričanju sodišča prve stopnje bi morala toženka vse navedene okoliščine pojasniti v trditveni podlagi.

8. V tej zvezi sodišče druge stopnje pritrjuje stališču pritožbe, da je sodišče prve stopnje zmotno obravnavalo trditveno podlago toženke v zvezi s sklicevanjem na ustni dogovor iz 287. člena OZ ter izhajajoč iz tega tudi zmotno zavrnilo izvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika toženke in predlaganih prič. Izvedba teh dokazov po prepričanju sodišča druge stopnje ne predstavlja t.i. izvedbo informativnih dokazov, saj toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja trditveno podlago, ki jo je v tej zvezi podala v prvi in četrti pripravljalni vlogi z dne 2. 4. 2021 in 21. 4. 2023. 9. Toženka v 11. točki pritožbe pravilno izpostavlja obširno trditveno podlago, ki jo je navedla glede časa podaje izjave, glede tega, čemu je bilo namenjeno plačilo v preostanku 19.349,65 EUR, glede načina podaje izjave, glede kraja podaje izjave in glede tega, komu je bila izjava namenjena.1 Na tem mestu je posebej izpostaviti, da trditvena podlaga temelji na ustni korespondenci, potekajoči preko telefona pred plačilom zneska 30.000,00 EUR, resničnost česa naj bi dokazovala elektronska sporočila in izpovedba zakonitega zastopnika ter prič. Tako se izkaže, da je toženka podala zadostno trditveno podlago o vseh pravnorelevantnih okoliščinah za odločanje o zatrjevanem dogovoru iz 287. člena OZ. Nasprotno naziranje sodišča prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je zmotno, sprejeta odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pa je preuranjena. Dokazni predlogi toženke po prepričanju sodišča druge stopnje niso bili podani z namenom nadomeščanja trditvene podlage, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, zaradi česar so pojasnila toženke z glavne obravnave z dne 14. 3. 2023 pomenila zgolj povzetek trditvene podlage, ki jo je toženka podala predhodno in pravočasno v pripravljalnih vlogah z dne 2. 4. 2021 in 21. 4. 2023. 10. Sodišče druge stopnje zaključuje, da je toženka v obravnavanem sporu za izvedbo predlaganih dokazov podala zadostno trditveno podlago glede pravno relevantnih okoliščin ustnega dogovora iz 287. člena OZ o načinu vračunavanja nakazila z dne 30. 4. 2020. Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi trditvam pritožbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti navedb toženke kot nekonkretiziranih iz razloga, ker toženka ni navedla čisto vseh podrobnosti dejanskega stanja z zvezi z dogovorom o vračunavanju nespornega nakazila z dne 30. 4. 2020. Nasprotni zaključki sodišča prve stopnje so neživljenjski in v nasprotju s temeljnimi postulati procesnega prava, da sodišče z izvedbo dokazov ugotavlja dejansko stanje.

11. S tem ko je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da dokazni predlogi toženke niso substancirani, je toženki kršilo pravico do enakega varstva pravic in sodelovanja v postopku ter na ta način kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

12. Zaradi izpostavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po oceni sodišča druge stopnje ni pogojev za sprejem končne odločitve o (ne)utemeljenosti zahtevka tožnice. Gre namreč za ugotovljeno kršitev, ki je pred sodiščem druge stopnje ni mogoče odpraviti, in to ne glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZPP. V obravnavanem primeru je pri presoji razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanje potrebno predvsem upoštevati, da bi sodišče druge stopnje dokaze toženke prvič izvedlo šele v pritožbenem postopku. Ob upoštevanju testa sorazmernosti glede varstva ustavnih pravic v obravnavanem primeru je tako sodišče druge stopnje prepričano, da procesnih napak z dopolnjevanjem dokaznega postopka ne more odpraviti sodišče druge stopnje, saj ima stranka pravico do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja. V nasprotnem primeru, t. j. če bi samo odpravilo ugotovljene kršitve, bi bile stranke prikrajšane za pravico do pravnega sredstva (333. člen ZPP v zvezi z 25. členom Ustave RS).

13. Glede na izid pritožbenega postopka (razveljavitev izpodbijane sodbe) sodišče druge stopnje tudi ne odgovarja na vse nadaljnje pritožbene navedbe, saj za presojo sodišča druge stopnje niso bile več odločilne in se pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti opisane pomanjkljivosti v že nakazani smeri in odpraviti kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP na način, da bo izvedlo predlagane dokaze toženke. Upoštevati bo moralo določbo drugega odstavka 362. člena ZPP, da lahko stranke v novem postopku navajajo nova dejstva in dokaze le, v kolikor jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Dokazno oceno o vprašanju, ali je bil med strankama pred ali ob nakazilu z dne 30. 4. 2020 sklenjen dogovor iz 287. člena OZ ter s kakšno vsebino, bo moralo opraviti v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

15. V posledici odločitve sodišča druge stopnje o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stroškovni izrek, saj bo pravdni uspeh znan šele s končno odločbo.

16. V skladu z tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Sodišče druge stopnje navedeno trditveno podlago ni podrobno ponovno povzemalo v obrazložitvi predmetnega sklepa in se v tej zvezi sklicuje na 2.1. točko prve pripravljalne vloge toženke z dne 2. 4. 2021, kjer je med drugim napisano: "da je bila tožeča stranka vse od 22. 4. 2020 seznanjena s tem, da dobavljene troslojne maske tipa FD-KN95-1 nimajo priložene ustrezne tehnične dokumentacije" (l. št. 56-58 spisa) in 14. točko pripravljalne vloge toženke z dne 21. 4. 2023, npr.:"Do dogovora je prišlo v tekoči ustni korespondenci" (l. št. 102-104 spisa).