Jedro

Zoper sklep tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev članov senata pritožbenega organa tožnik nima ne pravice do vložitve samostojne tožbe ne pravice do samostojnega ugovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da sodišče razveljavi sklep sveta tožene stranke z dne 24.1.2003 in toženi stranki naloži, da iz postopka pred komisijo za prošnje in pritožbe izloči A. S., B. E. in M. Š. ter zagotovi obravnavo ugovora pred člani komisije, ki niso predhodno formalno ali neformalno obravnavali tožnikove zadeve s pravno službo tožene stranke.

Zoper takšen sklep se iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik. Navaja, da je zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja podal ugovor in na obravnavi komisije za prošnje in pritožbe tožene stranke predlagal izločitev članov senata, zaradi dvoma o njihovi nepristranosti. Svet zavoda je tožnikov predlog zavrnil, s tem pa je tožena stranka kršila tožnikovo pravico iz delovnega razmerja do poštenega in enakopravnega obravnavanja po postopkovnih pravilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002). Tožnik ima v skladu z 204. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02 - Ur.l. RS št. 42/02) pravico zahtevati odpravo kršitve. Z uveljavitvijo ZDR se preneha uporabljati Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90). Postopek zaradi kršitve pravice do fair trial je bil sprožen v letu 2003, zato je potrebno uporabiti novo zakonodajo. Tožena stranka ni sledila tožnikovemu predlogu za odpravo kršitev, tožba je vložena v letu 2003, zato je podana podlaga za sodno varstvo po tretjem odstavku (verjetno 204. člena ZDR). Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotno je stališče tožnika, da je postopek v zvezi z zahtevo za izločitev članov komisije za prošnje in pritožbe iz postopka odločanja o tožnikovem ugovoru zoper odločbo o prenehanju delovnega razmerja, nek samostojen postopek, ki lahko teče neodvisno od postopka v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, zaradi česar je potrebno uporabiti določbe ZDR/02. Tožnik je izločitev članov komisije za prošnje in pritožbe zahteval na seji komisije 17.12.2002, ko je ta obravnavala tožnikov ugovor zoper odločbo tožene stranke z dne 15.11.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika. Navedeno pomeni, da se v skladu z 233. členom ZDR postopek uveljavljanja tožnikovih pravic v tem sporu lahko dokončna samo po predpisih, ki so veljali in se uporabljali do uveljavitve ZDR/02. Citirani člen namreč določa, da se postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, dokončajo po predpisih, ki so veljali in so se uporabljali do njegove uveljavitve. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev zato pravilno oprlo na določbe prej veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) in ZTPDR, ne pa na določbo 204. člena ZDR/02. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da iz celotne ureditve sodnega varstva pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izhaja, da sodno varstvo ni dopustno zoper vmesne "procesne" sklepe, s katerimi se ne odloča o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca. Navedeno izhaja že iz opredelitve pristojnosti delovnih sodišč v 4. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94), saj tega spora ni mogoče opredeliti kot individualni delovni spor po nobeni od sedmih točk tega člena. Tako spora v zvezi z izločitvijo članov pritožbenega organa delodajalca ni možno šteti za spor o premoženjski ali drugi posamični pravici in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, še manj pa za spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja.

Sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev članov pritožbenega organa nima značaja dokončne odločitve o tožnikovi pravici iz delovnega razmerja v smislu prvega odst. 80. člena ZTPDR, zoper katero bi bila potem v skladu s 83. členom ZTPDR dopustna samostojna tožba. Zoper sklep sveta tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev predsednika in dveh članov senata pritožbenega organa tožnik ne le, da nima pravice vložiti samostojne tožbe, temveč zoper ta sklep nima niti pravice samostojnega ugovora. V skladu s 103. členom ZDR/90 se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Navedeno pomeni, da se v postopku odločanja o varstvu pravic tožnika v zvezi s sklepom o prenehanju delovnega razmerja smiselno uporabljajo določbe ZPP. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v skladu s petim odst. 73. člena ZPP ni posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika ali sodnika porotnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljanja pritožbena razloga nista podana, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.