Jedro

Toženka ni imela pravne podlage, da od tožnika terja povrnitev stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v pravdi ni uspel. Njegov sin, ki je uspel, pa ni bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. 144/2006 z dne 14. 5. 2014 odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je dolžan tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v znesku 610,56 EUR v 30 dneh po prejemu tega sklepa. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P ..., ki je tekel zoper A. d.d. zaradi plačila odškodnine. V navedenem pravdnem postopku je bila izdana sodba, s katero je bilo med drugim odločeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 610,56 EUR. Le-ta je stroške nakazala na račun tedanjega tožnikovega odvetnika. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in z zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Tožena stranka zatrjuje, da je glede na navedeno tožnik dolžan povrniti stroške storitve brezplačne pravne pomoči v višini stroškov, ki mu jih je izplačala nasprotna stranka.

Tožnik v tožbi navaja, da je v vsakem primeru terjatev do njega zastarala, ker je bilo izplačilo izvedeno 6. 2. 2009, kar pomeni, da je petletni splošni zastaralni rok iz 346. člena Obligacijskega zakonika potekel 6. 2. 2014. Razen tega ne more biti zavezanec za vračilo, ker zneska 610,56 EUR ni prejel. Prejemnik denarnih sredstev je bil njegov pooblaščenec in je lahko kvečjemu ta zavezanec za plačilo prejetega zneska. Poleg tega pa tretji odstavek 48. člena ZBPP določa, da se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, on pa navedenega zneska ni prejel, zato je denarni zahtevek tožene stranke neutemeljen. Predlaga poizvedbe pri A. d.d. glede izplačila denarnega zneska. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 48. člena ZBPP. Navedeno določilo v prvem odstavku določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Iz citiranega določila je torej razvidno, da mora biti podanih več pogojev, da se lahko od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja navedeno razliko med stroški. Pogoja sta med drugim ta, da je upravičenec delno ali v celoti uspel v postopku in da je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Iz upravnega spisa je razvidno, da tožnik v pravdi ni uspel, ampak je bil njegov tožbeni zahtevek zavrnjen. Iz sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P ... z dne 21. 10. 2008, potrjene s strani sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp ... z dne 27. 5. 2009 je namreč razvidno, da je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka A. d.d. prvemu tožniku B.B. (v tem upravnem sporu prav tako tožniku) plačati odškodnino v znesku 4.193,53 EUR skupaj z obrestmi. Pač pa je prvostopenjsko sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna drugemu tožniku C.C., ki ga zastopa oče in zakoniti zastopnik B.B., plačati odškodnino v znesku 1.900,00 EUR. V pravdi je torej uspel drugi tožnik, to je tožnikov sin, ne pa tožnik sam. Drugo tožnik je pridobil premoženje v znesku 1.900,00 EUR in ne tožnik. Brezplačno pravno pomoč za navedeno pravdo pa je z odločbo št. Bpp 144/2006-4 z dne 31. 8. 2006 tožena stranka odobrila B.B., torej tožniku v tem upravnem sporu, in ne C.C. Iz navedenega razloga ni pravne podlage, da se od tožnika terja povrnitev stroškov, saj v pravdi ni uspel. Njegov sin, ki pa je uspel, pa ni bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ker je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena tožniku, to je njegovemu očetu, in ne sinu tožnika.

Ker torej ni podana pravna podlaga iz 48. člena ZBPP za izdajo izpodbijanega sklepa, je sodišče sklep odpravilo iz razlogov po 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker glede na podatke upravnega spisa ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Do tožbenih navedb se sodišče ni opredeljevalo, ker je sklep odpravilo iz drugih razlogov in ne iz tistih, na katere se sklicuje tožnik. Sodišče zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje, ampak je sklep le odpravilo, ker je ugotovilo, da ni pravne podlage, da bi se na podlagi 48. člena ZBPP od tožnika terjala povrnitev stroškov.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu s drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.