Jedro

Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se otrokoma predlagateljice in nasprotnega udeleženca1 za zastopanje v tej zadevi imenuje kolizijska skrbnika odvetnica A. A. (I. točka izreka), (2) da je kolizijska skrbnica dolžna zavarovati pravice in koristi obeh otrok v tem postopku (II. točka izreka), in (3) da bodo stroški kolizijske skrbnice izplačani iz sredstev sodišča (III. točka izreka).

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodnica ima več kot očitno sliko dinamike obeh družin, v katerih bivata otroka. Iz spisa jasno izhaja, da prihaja do jasne in mučne kolizije interesov med očetom in otrokoma. Za lažji uvid v bistvene elemente kolizijskega (navzkrižnega) odnosa med očetom in otrokoma prilaga poročilo osebnega zdravnika z dne 4. 4. 2023. Kot mati in skrbnica otrok se prepoznava kot ustrezen, primeren in nadvse skrben starš in nasprotuje negativnim in nepravilno opredeljenim trditvam sodišča. Kolizije med starši ni, obstaja pa kolizija med razvojnimi in osebnimi potrebami otrok in njunim očetom, ki jima povzroča trajno škodo. Omejiti mu je treba starševsko skrb in mu določiti rehabilitacijo za odvajanje od alkohola in določiti psihoterapijo za spremembo nefunkcionalnih življenjskih navad ter spremembo samopodobe v pozitivno. V dokaz ustrezne starševske skrbi prilaga poročilo o rezultatih psihološkega testiranja dr. B. B. (2022), poročilo o klinično psihološkem pregledu dr. C. C. (2021 in 2022) in strokovno mnenje glede vzgojnih prijemov v družini (2021). Kolizijska skrbnica ni potrebna.

3. Sin udeležencev v vlogi, vloženi 28. 7. 2023 po vročitvi sklepa o imenovanju kolizijskega skrbnika, navaja, da se ne strinja s postavitvijo kolizijske skrbnice. Meni, da vsaj eden, če ne oba starša normalno, ustrezno in pravilno zastopata njegove pravice. O tem so mnenje podali tudi specialisti in osebni zdravnik. Pod nobenim pogojem se ne strinja s preselitvijo v kakršenkoli rehabilitacijski zavod. V materini hiši ga moti bivanje stare mame in tete, mu pa godi pozornost stare mame, ki mu vedno kaj skuha. V očetovem stanovanju mu je všeč, ker ima pri večini stvari več svobode, ni pa vedno efektiven pri izvajanju šolskih obveznosti. Posveča se učenju matematike za avgustovski popravni izpit in želi, da ga sodišče ta čas ne obremenjuje z dodatnimi vprašanji. Redno hodi na preglede in terapijo zaradi OKM. Terapijo plačuje mati, inštrukcije pa oče. 4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na predlagateljičino pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je postavitev kolizijskega skrbnika otrokoma nujna. Mati daje tako otrokoma kot drugim osebam (npr. osebnemu zdravniku, materi) v prepis in podpis različne zapise, ki jih pripravi sama. V sinovih izjavah je uporabljen besednjak, ki ga ne uporablja, in je v nasprotju s tem, kar je povedal sodnici v tem postopku. V spisu je tudi več hčerinih izjav, ki jih piše po materinih navodilih in ki vsebujejo očitne neresnice o očetu in bratu. Gotovo ji vzbujajo hude notranje konflikte. V odgovoru na sinovo vlogo je navedel, da mu jo je narekovala mati, ki mu je pred tem po svoje predstavila zadevo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je sinu udeležencev, ki je že dopolnil petnajst let in je v postopku izrazil mnenje, vročilo sklep, ki je predmet pritožbene presoje (šesti odstavek 96. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1). Njegovo vlogo je zato pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbo.

7. Stališče, da je zaradi varstva pravic in koristi petnajstletnega sina in enajstletne hčere udeležencev potrebno imenovati kolizijskega skrbnika, temelji na oceni, da je podan dvom, ali sta starša glede na intenzivnost konflikta med njima sposobna ustrezno poskrbeti za koristi otrok v tem postopku. Ugotovilo je, da sta udeleženca v izjemno konfliktnem odnosu, v katerem drug drugemu ne priznavata ustreznih starševskih kapacitet in da sta otroka zaradi dolgotrajne obremenitve s tem konfliktom v stiski, ki vpliva na njun nadaljnji razvoj.

8. Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.

9. Z izpostavljanjem, da je sama nadvse skrbna mati, oče pa nima starševskih kapacitet, je pritožnica le podkrepila pravilnost ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da očetu ne priznava zmožnosti, da bi skrbel za otroke. Tudi ostale pritožbene navedbe – vključno z otrokovimi – ne kažejo na to, da mati v svojih procesnih dejanjih in odločitvah zmore dati prednost koristi otrok pred svojimi interesi. Ugotovitve o dolgotrajnem in intenzivnem konfliktu med udeležencema in s tem povezani stiski otrok pa pritožnika niti ne izpodbijata.

10. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke in otroka zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Starši nastopajo v tem postopku tako v vlogi predlagatelja kot nasprotnega udeleženca. Zaradi jasnosti bosta v tej odločbi poimenovana v njuni prvotni funkciji – mati kot predlagateljica, oče pa kot nasprotni udeleženec.