Jedro

Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu po 128. členu ZD.

V krog prizadetih oseb po 205. členu ZD spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in osebe, ki so poklicane k dedovanju po zakonu.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, katere nepremičnine spadajo v zapuščino, da so zakoniti dedni upravičenci po zapustnici neznani, da je opravilo postopek z oklicem, da je Republiko Slovenijo (v nadaljevanju: RS) obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za prehod zapuščine na RS in sklenilo, da vsa zapuščina postane last RS in se izroči pristojnemu organu RS. Sodišče je še ugotovilo, da je Občina v zapuščinski postopek prijavila terjatev domske oskrbe za pokojnico v višini 10.820,36 EUR, hkrati pa odredilo pristojni zemljiški knjigi, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju opravi vknjižbo lastninske pravice idealnih deležev nepremičnin, ki so v lasti zapustnice, na RS.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Občina v zapuščinskem postopku priglasila terjatev do zapuščine iz naslova plačila domske oskrbe za pokojnico v višini 10.820,36 EUR in predložila specifikacijo z zneski posameznih glavnic in skupni znesek terjatve v višini 11.493,42 EUR. Na opozorilo Državnega pravobranilstva, da terjatev ni specificirana, naj se Občina ne bi odzvala. Sodišče je ocenilo, da ta ni uveljavljala omejitve dedovanja (128. čl. Zakona o dedovanju; ZD), zato je njeno vlogo obravnavalo kot prijavo navadne terjatve.

2. Pritožbi vlagata RS in Občina.

3. Obe navajata, da bi sodišče že iz vsebine vloge Občine lahko razbralo, da gre za predlog za omejitev dedovanja, ker pa tega ni upoštevalo, je napačno uporabilo materialno pravo in tudi zmotno ugotovilo obseg zapuščine ter odredilo vknjižbo lastninske pravice na RS. Ta še navaja, da bi moralo sodišče razpisati zapuščinsko obravnavo, saj je treba rešiti številna vprašanja in se bo morebiti z občino sklenil dogovor. Ista pritožnica meni še, da je sklep napačen tudi, ker sodišče ni odredilo, da se na zapustničinih nepremičninah izbriše zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Občine.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko terjatve Občine ni presodilo kot pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu in ni omejilo dedovanja premoženja osebe, ki je uživala to pomoč po 128. čl. ZD.(1)

6. Občina je svojo vlogo sicer res naslovila kot ¨prijavo terjatev¨, vendar napačno poimenovanje vloge ne škoduje (falsa nominatio non nocet). Iz vsebine vloge je očitno, da je občina priglasila terjatev iz naslova plačila domske oskrbe za pokojnico, kar je pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, zato je treba uporabiti 128. čl. ZD. O tem se je tudi sodna praksa že večkrat izrekla (Pravno mnenje občne seje VSS, 14. 12. 1994, sodba VS RS II Ips 278/2000, sklep tega pritožbenega sodišča I Cp 1385/99, sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 700/2002 in mnoge druge odločbe).

7. Pritožnica RS sicer nima prav, ko očita, da zapuščinske obravnave ni bilo. Zapuščinska obravnava je bila opravljena, vendar nanjo nista bili vabljeni pritožnici, pa bi morali biti, saj sta obe prizadeti osebi. V krog prizadetih oseb spadajo: osebe, ki so poklicane k dedovanju po oporoki ali zakonu; osebe, ki jim je oporočitelj namenil kakšno korist iz zapuščine; osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja in morebitni izvršitelj oporoke ali začasni skrbnik zapuščine(2). RS je poklicana k dedovanju, Občina pa ima pravico do izločitve določene premoženjske mase.

8. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu s 173. čl. ZD in svojega napačnega sklepa ni sámo spremenilo oz. preklicalo, ga je pritožbeno sodišče razveljavilo ter zadevo vrača zapuščinskemu sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj upošteva zgoraj povedano (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).

Op. št. (1): Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C), ki v bistvenem spreminja to določbo, v konkretnem primeru glede na dan zapustničine smrti še ne pride v poštev.

Op. št. (2): Glej več o tem K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 254.