Jedro

Drug tehten razlog v kontekstu 67. člena ZPP lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak resen dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar pa zgolj trditev, da je pristojno sodišče v letu 2007 dovolilo vknjižbo toženkine lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti, saj glede na naravo različnih sodnih postopkov navedena okoliščina v nobenem primeru ne more biti podlaga za resen dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je v svoji pisni vlogi poudarila, da je sedaj pristojno Okrajno sodišče v Domžalah, v letu 2007 s sklepom dovolilo vpis toženkine lastninske pravice v zemljiško knjigo glede sedaj spornih zemljiških parcel. Tožnica naj bi zato v sedanji pravdi od pristojnega sodišča zahtevala, da spremeni svoje pravno naziranje iz leta 2007. Stališče toženke pa je tudi, da so vsa sodišča v Republiki Sloveniji del organizacije tožnice in zaradi tega nobeno sodišče v Republiki Sloveniji v tem sporu ne bi smelo odločati. Prav tako so vsi sodniki v Republiki Sloveniji v službenem razmerju pri tožnici (Republiki Sloveniji), to pa naj bi pomenilo, da so vsi sodniki v Republiki Sloveniji finančno, pa tudi zaposlitveno odvisni od tožnice. Toženka s tem v zvezi zahteva izločitev vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in izločitev „vseh sodišč, ki jih je ustanovila tožnica, saj noben sodnik in nobeno sodišče, ki ga je ustanovila tožnica ne izpolnjuje kriterija neodvisnosti in nepristranskosti“.

2. Okrajno sodišče v Domžalah je poslalo toženkin predlog Vrhovnemu sodišču, da bi o njem odločilo v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča, določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v kontekstu navedene zakonske določbe lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak resen dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar pa zgolj trditev, da je pristojno sodišče v letu 2007 dovolilo vknjižbo toženkine lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti, saj glede na naravo različnih sodnih postopkov navedena okoliščina v nobenem primeru ne more biti podlaga za resen dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje pristojnega sodišča. 5. Toženkina trditev o tem, da zaradi povezav s tožnico, nobeno slovensko sodišče o zadevi ne bi smelo odločati, je absurdna in v najboljšem primeru rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika in sodišča(1) ter osnov civilnega (procesnega) prava.(2) Zaradi tega je tudi toženkin predlog za generalno izločitev “vseh sodnikov pri vseh sodiščih v Republiki Sloveniji in vseh sodišč, ki jih je ustanovila Republika Slovenija“ popolnoma zgrešen in ne more predstavljati relevantne ovire za nadaljnji potek sodnega postopka.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 3., 125. in 134. člena Ustave Republike Slovenije.

Op. št. (2): Primerjaj npr. določbo drugega odstavka 2. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).