Jedro

Ugotovitev, da so tožeče stranke na naroku spremenile le pravno podlago svojega tožbenega zahtevka, saj je dajatveni del ostal nespremenjen, glede na določbo 3. odstavka 185. člena ZPP ne dovoljuje prenosa pristojnosti na Okrajno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

S tožbo vloženo pri Delovnem sodišču v Mariboru so tožnice, v letu 1992 zaposlene pri državnem organu, vtoževale razliko zaradi premalo izplačanih plač za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992 in sicer prvotožnica znesek 68.947,00 SIT, drugotožnica 57.279,00 SIT in tretjetožnica 91.289,00 SIT. Na naroku dne 15.1.2000 pa so tožnice modificirale svoj tožbeni zahtevek tako, da ne uveljavljajo svojega tožbenega zahtevka iz naslova prikrajšanja pri plači, temveč zahtevajo od tožene stranke plačilo odškodnine za razliko med nominalno vrednostjo pokojninskih bonov in njihovo tržno vrednostjo.

Delovno sodišče v Mariboru je s sklepom opr. št. Pd 305/99-17 z dne 15.1.2001 izreklo, da ni več stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Menilo je, da gre za spor, ki izvira iz vrednostnega papirja - pokojninskega bona, za reševanje katerega delovno sodišče v skladu z določilom 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) ni pristojno. Zato je zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru.

Okrajno sodišče v Mariboru z odstopom pristojnosti ni soglašalo in je z dopisom z dne 5.10.2001 sprožilo kompetenčni spor.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Po določbi 4. člena ZDSS so delovna sodišča pristojna odločati o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja (1. točka) in o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (2. točka). Predmet tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi so bile premoženjske pravice tožečih strank iz delovnega razmerja (razlike v plači), ki so ob vložitvi tožbe narekovale delovnemu sodišču presojo o njegovi stvarni pristojnosti.

Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) v zvezi s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih mora vsako sodišče (tudi delovno in socialno) med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Če tožnik med postopkom spremeni tožbo in sodišče ugotovi, da za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem, ko je tožena stranka privolila v spremembo oziroma je kljub nasprotovanju toženca dovolilo spremembo, pristojnemu sodišču (3. odstavek 185. člena ZPP). Kaj je sprememba tožbe določa 2. odstavek 184. člena ZPP. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba pa ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (3. odstavek istega člena).

Ugotovitev, da so tožeče stranke na naroku dne 15.1.2001 spremenile le pravno podlago svojega tožbenega zahtevka, saj je dajatveni del ostal nespremenjen, glede na določbo 3. odstavka 185. člena ZPP ne dovoljuje prenosa pristojnosti na okrajno sodišče. Ker se je spremenila zgolj pravna podlaga, tožbeni predlog pa je ostal nespremenjen, ne gre za spremembo tožbe v smislu 2. odstavka 184. člena ZPP, zato se tudi stvarna pristojnost delovnega sodišča ni mogla spremeniti. To pomeni, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Delovno sodišče v Mariboru, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. odstavek 25. člena ZPP).