Jedro

Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 146478/2013 z dne 18. 9. 2013 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo, tožeči stranki pa naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke.

2. Zoper navedeni sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožil, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa, ter priglasila pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo, ker tožeča stranka po pozivu za doplačilo sodne takse ter opozorilu na posledice neplačane takse, le-te v predpisanem roku ni plačala. Tožeča stranka navedeni sklep izpodbija z navedbami, da plačilnega naloga ni prejela, zato je 6. 2. 2014 poklicala na vpisnik sodišča, kjer ji je bilo pojasnjeno, da iz pisemske ovojnice izhaja, da je bil plačilni nalog poslan skupaj s pozivom za dopolnitev tožbe, vendar pa je verjetno, da je pri pošiljanju dejansko izostal. Tožeča stranka je zato še istega dne sodišču poslala pisno sporočilo, da plačilnega naloga ni prejela in prosila, da se ji le-ta posreduje.

5. Po določbi prvega odstavka 149. člena ZPP se sodne pošiljke vročajo ob podpisu vročilnice. Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Glede na določbo četrtega odstavka 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. 6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bila vročitev sodne pošiljke, v kateri naj bi bil tudi plačilni nalog, pooblaščencu tožeče stranke opravljena 16. 1. 2014. To izhaja iz vročilnice. Pritožnik trdi, da med prejeto pošto plačilnega naloga ni bilo, kar utemeljuje z navedbami, da v ovojnici poleg sklepa za dopolnitev tožbe ni bilo tudi plačilnega naloga. Iz vročilnice izhaja nasprotno, saj je kot vsebina pošiljke naveden tako sklep, kot tudi plačilni nalog.

7. Pri tehtanju med tem, ali ima bolj prepričljivo moč vročilnica ali pa so bolj prepričljive pritožbene trditve o tem, da med prevzeto pošto plačilnega naloga ni bilo, višje sodišče šteje, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da podpisana vročilnica dokazuje pravilnost vročitve plačilnega naloga.

8. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Tožeča stranka s pritožbenimi navedbami te domneve po zaključku višjega sodišča ni izpodbila. Drži sicer, da je 6. 2. 2014, ko je poklicala na vpisnik sodišča zaradi domnevno manjkajočega plačilnega naloga (o čemer se v spisu nahaja uradni zaznamek), še istega dne sodišču poslala tudi pisno sporočilo, da plačilnega naloga ni prejela ter prosila, da se ji le-ta posreduje, vendar ne gre spregledati, da je to storila šele po tem, ko je rok za doplačilo sodne takse za redni postopek že potekel. Pripravljalno vlogo, s katero je tožeča stranka ravnala v skladu s sklepom sodišča, je vložila 31. 1. 2014, torej zadnji dan 15-dnevnega roka, to pa je tudi dan, ko bi morala plačati sodno takso. Ni jasno, zakaj je tožeča stranka šele 6. 2. 2014 sodišču sporočila, da naj bi sklepu ne bil priložen tudi nalog za plačilo sodne takse, tega pa ni pojasnila niti v pritožbi.

9. Opisano ravnanje torej ne nakazuje na resničnost pritožnikovih navedb, da sodnemu pismu plačili nalog ni bil priložen. Zaradi tega višje sodišče zaključuje, da tožeča stranka za trditev, da ji plačilni nalog ni bil vročen, ni ponudila določne in dokazno podprte trditve o razlogih za neverodostojnost podpisane vročilnice. Dejstvo vročitve plačilnega naloga je izkazano z javno listino, tožena stranka pa tudi po zaključku višjega sodišča pravilnosti vročitve ni uspela izpodbiti.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.