Jedro

Ena od zahtev formalno popolnega predloga je konkretna navedba spornega pravnega vprašanja, kar pomeni, da mora predlagatelj pri njegovem oblikovanju izhajati iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju in tudi kratko utemeljiti, zakaj je stališče napačno. Obravnavani predlog temu ne zadosti v celoti. Pavšalne navedbe o tem, da je "sodišče v izpodbijani sodbi materialno pravo razložilo in uporabilo očitno napačno, saj razlaga, ki je bila podlaga stališč v tem delu izpodbijane sodbe, ni mogoča niti na podlagi jezikovne razlage niti na podlagi katere druge ustaljene metode razlage prava" same zase brez dodatne argumentacije ne predstavljajo kratke obrazložitve nasprotnega stališča. Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije pa je sodba Upravnega sodišča ter argumenti in pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče. Navedbe in z njimi povezana vprašanja, s katerimi predlagatelji de facto grajajo le upravni postopek in razloge upravnih aktov, ki se ne nanašajo na pravna stališča Upravnega sodišča, zato ne ustrezajo kriterijem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

Izrek

I.Predlog se glede 1., 2. in 3. vprašanja zavrne.

II.V preostalem delu se predlog zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper dopolnilno odločbo št. 38261-7/2018/172 z dne 3. 5. 2021, s katero je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS) odločila, da mora tožnik družbi A., d. d., za potrebe izvedbe naročniškega priključka v vsakem posameznem stanovanju na z odločbo določen način dopustiti dostop do stavbne fizične infrastrukture v več stanovanjskih stavbah na naslovih ..... (1. točka izreka); zavrnila zahtevek družbe A. d. d. za dopustitev dostopa do neuporabljenih optičnih vlaken, ki se nahajajo v prebojih, gibljivih ceveh in PVC kanalih na naslovih ... (2. točka izreka); določila ceno dostopa do stavbne fizične infrastrukture na posamezno enoto, ki jo je družba A., d. d. dolžna plačati tožniku za vse enote na posameznem naslovu ne glede na število realiziranih priključkov v enkratnem znesku pred priključkom del (3. točka izreka) ter odločila o stroških postopka (4. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedlo, da ima tožnik na predmetnih naslovih vzpostavljeno stavbno fizično infrastrukturo, ki je lahko predmet skupne uporabe v smislu prvega odstavka 91.a člena Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1). Pritrdilo je stališču toženke, da se 1. člen Direktive 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (v nadaljevanju Direktiva) in prvi odstavek 91.a člena ZEKom-1 razlagata tako, da že zgrajene infrastrukture ni smiselno podvajati (torej graditi na novo), če jo je mogoče pouporabiti oziroma da je za gospodarsko neučinkovito gradnjo stavbne fizične infrastrukture treba šteti primere, ko je na voljo že zgrajena infrastruktura, ki lahko alternativnemu operaterju omogoči dostop do končnih uporabnikov, ne da bi bilo treba izvesti dodatne posege v stavbo. Ocenilo je tudi, da je toženka pravilno vodila dokazni postopek, ker ni primarno ugotavljala oziroma od A., d. d. zahtevala, da izkaže, da je podvajanje stavbne fizične infrastrukture neučinkovito. Strinjalo pa se je tudi s presojo toženke, da bi v preboju po umestitvi kablov družbe A. d. d. ostalo na voljo še 53 % razpoložljivega prostora, da se prepreči poškodbe kablov in omogoči vzdrževanje. Zavrnilo je tudi tožnikov ugovor, da so zaradi nepostavitve izvedenca kršena procesna pravila.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede dvanajstih vprašanj, od katerih se prvo, drugo in tretje vprašanje nanašajo na razlago pojma razdelilna točka; četrto, peto in šesto na razlago pojma gospodarske neučinkovitosti; sedmo, osmo in deveto na pravilnost izračuna zasedenosti prebojev in kanalov ter njihove preostale razpoložljivosti za uvlek kablov drugega operaterja ter s tem v zvezi na vprašanje (ne)izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca v upravnem postopku; deseto, enajsto in dvanajsto na prekoračitev postavljenega zahtevka.

4.Predlog za dopustitev revizije glede 1., 2. in 3. vprašanja ni utemeljen, glede ostalih vprašanj pa ni popoln.

5.Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6.Ena od zahtev formalno popolnega predloga je torej konkretna navedba spornega pravnega vprašanja, kar pomeni, da mora predlagatelj pri njegovem oblikovanju izhajati iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju in tudi kratko utemeljiti, zakaj je stališče napačno. Obravnavani predlog temu ne zadosti v celoti.

7.Četrto, peto in šesto vprašanje se nanašajo na razlago pojma gospodarske neučinkovitosti po prvem odstavku 1. člena Direktive in 91.a člena ZEKom-1. Iz predloga ni mogoče razbrati, zakaj naj bi bila razlaga navedenih določb v izpodbijani sodbi (18. točka obrazložitve) napačna, saj pavšalne navedbe o tem, da je "sodišče v izpodbijani sodbi materialno pravo razložilo in uporabilo očitno napačno, saj razlaga, ki je bila podlaga stališč v tem delu izpodbijane sodbe, ni mogoča niti na podlagi jezikovne razlage niti na podlagi katere druge ustaljene metode razlage prava" same zase brez dodatne argumentacije ne predstavljajo kratke obrazložitve nasprotnega stališča.

8.Enako velja za deseto, enajsto in dvanajsto vprašanje, ki temeljijo na očitku prekoračitve postavljenega zahtevka s strani toženke. Predlagatelj namreč ne obrazloži, zakaj je stališče Upravnega sodišča v zvezi s temi vprašanji napačno in kako to vpliva na njegov pravni položaj, saj samo pavšalno navaja, da je izpodbijana odločba dajatvena.

9.V okviru sedmega, osmega in devetega vprašanja pa predlagatelj svoje očitke usmerja na postopek pred upravnim organom (nepostavitev predlaganega izvedenca telekomunikacijske stroke), razlogov, ki jih je Upravno sodišče navedlo v zvezi s pravilnostjo zavrnitve postavitve izvedenca pa ne izpodbija oziroma ne obrazloži. Predmet revizijske presoje in s tem tudi predmet predloga za dopustitev revizije pa je sodba Upravnega sodišča ter argumenti in pravna stališča, ki jih v sodbi navede Upravno sodišče.(1) Navedbe in z njimi povezana vprašanja, s katerimi predlagatelji de facto grajajo le upravni postopek in razloge upravnih aktov, ki se ne nanašajo na pravna stališča Upravnega sodišča, zato ne ustrezajo prej navedenim kriterijem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.

10.Predlagatelj pri večini vprašanj tudi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale na širši pomen postavljenih vprašanj za pravni red kot celoto, temveč se tako vprašanja kot njihova obrazložitev pretežno nanašajo zgolj na konkretno zadevo in njegovo nezadovoljstvo z odločitvijo v tej zadevi. Z sedmim, osmim in devetim vprašanjem pa napada tudi dokazno oceno Upravnega sodišča, česar v revizijskem postopku zaradi prepovedi izpodbijanja dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče, v nobenem primeru ni mogoče upoštevati (drugi odstavek 370. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).(2)

11.Po obrazloženem je Vrhovno sodišče predlog glede četrtega do dvanajstega vprašanja zavrglo. V preostalem delu (glede prvega, drugega in tretjega vprašanja) pa je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------

Op. št. (1)Prim. sklepa VSRS sklep X DoR 171/2019-3 z dne 4. 3. 2020 in X DoR 292/2021 z dne 14. 9. 2022.

Op. št. (2)Prim. sklep VSRS X DoR 206/2019-3 z dne 27. 5. 2020.