Jedro

S pravnomočnostjo sodbe nastopi pravno stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti oziroma bi bilo mogoče poseči v pravnomočno sodbo le na podlagi vloženega izrednega pravnega sredstva.

Sodišče na lastno iniciativo v pravnomočno razsojeno stvar ne more posegati - če odločba o prekršku postane pravnomočna, novi odločbi o prekršku v isti zadevi ni mogoče priznati pravne veljave in tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), prvega odstavka 202. č člena ZP-1 in četrtega odstavka 214. člena ZP-1 storilcu J. Š. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil AM, B, B1 in G, ki so vpisane v vozniško dovoljenje na dan 14. 11. 2010, ko je storilec dosegel 18 kazenskih točk. Sodišče je storilcu naložilo tudi plačilo sodne takse. Sklep je postal pravnomočen 5. 6. 2012. 2. Zoper pravnomočni sklep je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da naj bi bila pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 2843/2009 z dne 2. 11. 2009, s katero je bilo storilcu izrečenih in vpisanih devet kazenskih točk, in sodba Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2010 z dne 20. 1. 2012, s katero je bilo storilcu prav tako izrečenih devet kazenskih točk, skupno torej 18 kazenskih točk. Na podlagi izpodbijanega sklepa je Upravna enota Ljubljana storilcu poslala obvestilo z datumom 8. 8. 2010 (pravilno: 8. 8. 2012) o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja trideseti dan po pravnomočnosti omenjenega sklepa. Po prepričanju vrhovnega državnega tožilca je izpodbijani sklep nezakonit, saj sodba PR 682/2010 ni postala pravnomočna, ker je obdolžencu ni bilo mogoče vročiti in je bil postopek zoper njega ustavljen s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju z dne 21. 3. 2012. Iz dopisa Oddelka za kazensko evidenco pri Sektorju Direktorata za pravosodno upravo Ministrstva za pravosodje 021-247/2012 z dne 16. 4. 2012 izhaja, da je bilo devet kazenskih točk, izrečenih s to sodbo, izbrisanih iz evidence kazenskih točk. Tako je bila z izbrisom devetih kazenskih točk ugotovitev o 18 kazenskih točkah že na dan obvestila Upravne enote Ljubljana z dne 8. 8. 2010 (pravilno: 8. 8. 2012) brez dejanske in pravne podlage, zaradi česar je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. 5. Vrhovno sodišče je zaradi razjasnitve relevantnega procesnega dejanskega stanja vpogledalo v spisa Okrajnega sodišča v Ljubljani EPVD 219/2012 in PR 2843/2009 ter spis Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2010. Na tej podlagi Vrhovno sodišče ugotavlja: Okrajno sodišče v Ljubljani je storilca J. Š. s sodbo PR 2843/2009 z dne 2. 11. 2009 spoznalo za odgovornega za storitev prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ki je bil storjen 15. 7. 2009 in za katerega je sodišče storilcu izreklo globo 1.000,00 EUR, devet kazenskih točk v cestnem prometu ter prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca, naložilo pa mu je tudi plačilo sodne takse. Sodba, zoper katero ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo, je postala pravnomočna 8. 12. 2009. Okrajno sodišče v Velenju je storilca J. Š. s sodbo PR 682/2010 z dne 20. 1. 2012 spoznalo za odgovornega za storitev prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, ki je bil storjen 14. 11. 2010 in za katerega je sodišče storilcu izreklo globo 1.000,00 EUR, devet kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca, naložilo pa mu je tudi plačilo sodne takse. Storilec poštne pošiljke s sodbo v roku 15 dni po nalepljenju obvestila o prispeli pošiljki na vhodna vrata stanovanja, saj storilec ni imel hišnega predalčnika, na naslovu, ki je bil sodišču znan, ni prevzel, zato je bilo sodno pisanje vrnjeno na sodišče. V obvestilu o prispeli pošiljki je bil storilec poučen, da se bo pisanje štelo za vročeno, če ga v navedenem roku ne bo prevzel. Storilec zoper sodbo ni napovedal pritožbe, zato je omenjena sodba Okrajnega sodišča v Velenju 17. 2. 2012 postala pravnomočna.

Na podlagi pravnomočne sodbe je Okrajno sodišče v Velenju 23. 2. 2012 Ministrstvu za pravosodje zaradi vpisa v evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških in evidenco kazenskih točk posredovalo storilčeve podatke ter podatke o izrečenih sankcijah. Istega dne sta bila opravljena vpisa v obe navedeni evidenci. Tega dne je sodišče odredilo Upravni enoti Velenje, da v evidenco izdanih vozniških dovoljenj pri storilcu vpiše prepoved vožnje motornega vozila za čas enega meseca, ki traja od 18. 3. 2012 (ko je pravnomočna sodba postala izvršljiva). Končno pa je sodišče 23. 2. 2012 storilcu poslalo pravnomočno sodbo na naslov, ki je bil sodišču znan (P. ulica, Ljubljana), vendar se je poštna pošiljka vrnila z oznako, da je naslovnik preseljen.

Ob vpogledu v Centralni register prebivalstva je Okrajno sodišče v Velenju 27. 2. 2012 ugotovilo, da je zadnji znan storilčev naslov P., Ljubljana, spremembe naslova storilec ni sporočil ne sodišču ne upravnemu organu, prav tako tudi policiji ni bilo znano storilčevo bivališče (dopis z dne 19. 3. 2012).

Okrajno sodišče v Velenju je 21. 3. 2012 izdalo sodbo PR 682/201, s katero je postopek o prekršku zoper storilca J. Š. zaradi prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, ki je bil storjen 14. 11. 2010, na podlagi 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo. Sodišče te sodbe storilcu ni poslalo niti ni odredilo, da mu jo je treba vročiti.

Okrajno sodišče v Velenju je 12. 4. 2012 Ministrstvu za pravosodje posredovalo predlog za izbris kazenskih točk iz evidence kazenskih točk in za izbris iz evidence pravnomočnih sodb.

Ministrstvo za pravosodje je 23. 2. 2012 obvestilo Okrajno sodišče v Ljubljani (sodišče je obvestilo prejelo 27. 2. 2012) o tem, da iz kazenske evidence za J. Š. izhaja, da je imel na dan 23. 2. 2012 vpisanih 18 kazenskih točk, in sicer mu je bilo izrečenih devet kazenskih točk s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2010 z dne 20. 1. 2012, ki je postala pravnomočna 17. 2. 2012, devet kazenskih točk pa s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 2843/2009 z dne 2. 11. 2009, ki je postala pravnomočna 8. 12. 2009. Okrajno sodišče v Ljubljani je po pridobitvi podatkov o storilčevi prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja (dopis Upravne enote Ljubljana z dne 20. 3. 2012) in pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2010 z dne 20. 1. 2012 (dopis z dne 8. 3. 2012 s priloženo sodbo) izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 219/2012 z dne 30. 3. 2012. Sklep, zoper katerega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je postal pravnomočen 5. 6. 2012, izvršljiv pa 5. 7. 2012. Sodišče je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja poslalo storilcu na naslov P., Ljubljana, ko se je poštna pošiljka vrnila z oznako, da je naslovnik preseljen, je sodišče na podlagi vpogleda v Centralni register prebivalstva 3. 4. 2012 ugotovilo, da storilec v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega bivališča. Naslednjega dne (4. 4. 2012) je sodišče zaprosilo Upravno enoto Ljubljana za posredovanje podatka, ali ima storilec prijavljen naslov za vročanje sodne pošiljke, 24. 4. 2012 pa je prejelo odgovor, da storilec takega naslova nima prijavljenega.

Okrajno sodišče v Ljubljani je 17. 4. 2012 prejelo obvestilo Ministrstva za pravosodje, da je bilo storilcu na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Velenju z dne 12. 4. 2012 izbrisanih devet kazenskih točk, vpisanih po sodbi PR 682/2012, ker je bil postopek o prekršku ustavljen.

Okrajno sodišče v Ljubljani je 31. 7. 2013 odredilo vpis prenehanja veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja.

Storilec je z dopisom, ki ga je Okrajno sodišče v Ljubljani prejelo 10. 8. 2012, obvestil sodišče o prejemu obvestila o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, navedel je, da ni mogel imeti 18 kazenskih točk, dopisu pa je priložil potrdilo Ministrstva za pravosodje 021-5401/2012 (11) z dne 10. 8. 2012, iz katerega je razvidno, je imel na ta dan vpisanih 0 kazenskih točk. 6. Stališču vrhovnega državnega tožilca ni mogoče pritrditi. Okrajno sodišče v Velenju je storilca s sodbo PR 682/2010 z dne 20. 1. 2012 spoznalo za odgovornega za storitev prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, ki je bil storjen 14. 11. 2010 in za katerega je sodišče storilcu izreklo globo 1.000,00 EUR, devet kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju en mesec. V pravnem pouku je sodišče navedlo, da je zoper sodbo mogoče vložiti pritožbo, ki pa jo je treba napovedati v osmih dneh od vročitve izreka sodbe, sicer se bo štelo, da se je upravičenec odpovedal pritožbi. V tem primeru se šteje, da je z dnem vročitve prepisa izreka sodbe vročena tudi sodba. Sodišče je prepis izreka sodbe 23. 1. 2012 odpravilo oziroma poslalo storilcu na naslov, ki je bil sodišču znan (P., Ljubljana). Prepisa izreka sodbe storilcu ni bilo mogoče osebno vročiti, ker ga vročevalec na navedenem naslovu ni našel, zato je na vrata storilčevega stanovanja nalepil obvestilo o prispeli pošti s poukom, da se bo vročitev štela za opravljeno, če storilec po poteku 15 dni sodnega pisanja ne bo prevzel (četrti odstavek 87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1). Okrajno sodišče v Velenju je 16. 2. 2012 ugotovilo, da je nastopila tako imenovana fikcija vročitve, torej da se šteje, da je bil prepis izreka sodbe storilcu pravilno vročen. Upravičenci do pritožbe zoper prepis izreka sodbe v določenem roku niso vložili napovedi pritožbe. Sodba, ki je s pritožbo ni več mogoče izpodbijati, postane pravnomočna (prvi odstavek 199. člena ZP-1). Na tej podlagi je sodišče 17. 2. 2012 ugotovilo, da upravičenci v določenem roku pritožbe niso napovedali, zaradi česar je sodba PR 682/2012, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 in s katero je sodišče storilcu izreklo globo 1.000,00 EUR, devet kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju en mesec, tega dne (17. 2. 2012) postala pravnomočna. Sodbi Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2012 z dne 21. 3. 2012 ni mogoče priznati pravne veljave in tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov. Kot rečeno, sodba Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2012 je postala pravnomočna 17. 2. 2012. S pravnomočnostjo te sodbe je nastopilo pravno stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-80/09 z dne 1. 10. 2009) oziroma bi bilo mogoče poseči v pravnomočno sodbo le na podlagi vloženega izrednega pravnega sredstva. Slednje pa v obravnavanem primeru zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju PR 682/2012 z dne 17. 2. 2012 ni bilo vloženo. Sodišče na lastno iniciativo v pravnomočno razsojeno stvar ne more posegati; z nasprotnim ravnanjem bi sodišče lahko kršilo določbo 31. člena Ustave. Zato je pravno povsem nerelevantno, če naknadno izdana sodba storilcu ni bilo vročena.

7. Z zatrjevanjem, da je izpodbijani pravnomočni sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja nezakonit, ker storilec ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk, vrhovni državni tožilec podaja lasten pogled na ugotovljeno dejansko stanje, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). Kot je razvidno iz relevantnega procesnega dejanskega stanja, povzetega v točki 5 te sodbe, je Okrajno sodišče v Ljubljani izpodbijani pravnomočni sklep dne 30. 3. 2012 izdalo na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 23. 2. 2012. Na podlagi tega obvestila in preveritve podatkov je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je imel storilec v evidenci kazenskih točk na dan 23. 2. 2012 vpisanih 18 kazenskih točk. Sklicevanje vrhovnega državnega tožilca na dopis Ministrstva za pravosodje 021-247/2012 z dne 16. 4. 2012, iz katerega je razvidno, da je bilo iz storilčeve evidence kazenskih točk izbrisanih devet kazenskih točk, ni utemeljeno. Do spremembe števila vpisanih kazenskih točk oziroma do njihovega izbrisa je namreč prišlo šele po izdaji izpodbijanega sklepa, upravičenci pa zoper tak sklep niso vložili pritožbe. Sodišče pa samo ne more upoštevati spremembe dejanskega stanja, do katere je prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa. Dodati je še treba, da izbris devetih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi sodbe, ki ne more imeti pravnih učinkov (točka 6 te sodbe), ne more biti utemeljen.

C.

8. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevane kršitve določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Zato je na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.