Jedro

Če je odmik od parcelne meje ugotovljen glede na parcelno mejo, določeno s sodno poravnavo, je neutemeljen ugovor, da odmika od parcelne meje ni mogoče ugotoviti, ker je meja sporna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper lokacijsko dovoljenje Oddelka za gospodarstvo, finance in urejanje prostora občine z dne 21.9.1992, izdano investitorjema za gradnjo gospodarskega poslopja za spravilo kmetijske mehanizacije z ropotarnico v mansardi na parceli št.... k.o...., pod pogoji lokacijske dokumentacije, ki jo je izdelal Zavod za družbeno planiranje februarja 1992 in je sestavni del lokacijskega dovoljenja ter ob pogojih soglasja Krajevne skupnosti... z dne 31.3.1992 in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z dne 13.12.1991.V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na 2.odstavek 54.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter na odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina, objavljen v Uradnem glasilu občin ... št.1/88.Navaja, da se zemljišče, na katerem se dovoljuje gradnja gospodarskega poslopja, nahaja v območju stavbnih zemljišč ter,da so pogoji,ki so za navedeno gradnjo določeni v lokacijskem dovoljenju, v skladu s pogoji navedenega odloka.V zvezi s pritožbenim ugovorom, da tožnica ni sodelovala pri delu geometra navaja, da geometer v postopku ni določal meje, ker je ta že določena s sodno poravnavo, ampak je v postopku sodeloval kot izvedenec zato, da bi ugotovil ali meja, ki jo predstavlja zid med parcelo št. 1532 in tožničino parcelo št. 1530, poteka tako, kot je bilo določeno s sodno poravnavo.Zato tožničin ugovor ne more vplivati na odločitev v stvari.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo.Navaja, da je, ker je meja sporna in v naravi ni označena ni mejnih znamenj, pred odločitvijo o stvari potrebno s postavitvijo mejnih znamenj določiti mejo.Za določitev meje je potrebno sodelovanje mejašev. Z ugotovitvami izvedenca, na katere se sklicuje tožena stranka, meja ni določena, ker zakon takega načina določanja meje ne pozna. V posledici nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja glede poteka meje, je nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede odmika objekta od tožničine parcelne meje. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Odgovor na tožbo sta podala tudi investitorja kot prizadeti stranki. Navajata, da so trditve tožnice, da meja v naravi ni označena in da ni mejnih znamenj, neresnične. Mejo med tožničino parcelo in parcelo št.... je vedno predstavljal kamnit zid, ki sta ga le utrdila, kar je v skladu s sodno poravnavo, s katero je bila določena meja. Namen tožničinih ugovorov je le zavlačevanje postopka, zato predlagata, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno lokacijsko dovoljenje, izdano investitorjema za gradnjo gospodarskega poslopja. Zemljišče parc. št...., na katerem je predvidena navedena gradnja, leži v območju, ki se ureja z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina(Ur.glasilo občin ... št.1/88), kar niti ni sporno. Po določbi 2.odstavka 54.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS,št.18/84,37/85 in 29/86 ter Ur.l.RS, št. 26/90,48/90,18/93 in 47/93) se lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, po določbi 55. člena istega zakona se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi določb prostorskih ureditvenih pogojev(PUP). Med strankama je sporno ali je bil v obravnavanem lokacijskem dovoljenju upoštevan pogoj glede odmika predvidenega objekta od sosednje - tožničine parcelne meje, ki ga za nove objekte določa 19.člen navedenega odloka. Med tem ko se tožena stranka strinja z ugotovitvami prvostopnega upravnega organa, da je odmik JZ vogala predvidenega objekta od mejnika s tožničino parcelo 2 m, v skladu s predpisanim odmikom, tožnica temu ugovarja. Meni, da je dejansko stanje glede odmika napačno ugotovljeno zato, ker je meja sporna in med parcelama niti ni mejnih znamenj.

Na podlagi predloženih upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je tožničin ugovor neutemeljen. Odmik novih objektov od sosednjih parcelnih mej je predpisan z navedenim odlokom in je po določbi 19.člena 2m, torej tak, kot ga določa lokacijska dokumentacija.Tak odmik je določen tudi v lokacijskem dovoljenju.Iz podatkov spisa izhaja, da je bila meja med tožničino parcelo št. ... in parcelo št...., na kateri je predvidena gradnja spornega objekta, določena s sodno poravnavo in jo predstavlja kamnit zid, tako kot je v izpodbijani odločbi ugotovila že tožena stranka. Zato je neutemeljen tožničin ugovor, da meje med parcelama ni določena in da med parcelama ni mejnih znamenj. Ker mejo predstavlja kamnit zid, posebna mejna znamenja- mejniki namreč niso potrebni. Tožnica se moti, ko meni, da je izvedenec geometer brez sodelovanja mejašev ugotavljal mejo.V zvezi s tem je že tožena stranka tožnici pravilno pojasnila, da izvedenec v postopku ni določal meje, ampak je z ogledom na kraju samem ugotovil le, da obstoječi zid ni postavljen v nasprotju s sodno poravnavo o določitvi meje, ker se nahaja na lokaciji suhega zidu, ki je v skladu s sodno poravnavo razmejeval parceli.Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je bila tožnica z navedenim mnenjem seznanjena in nanj ni imela konkretnih pripomb. Zato ugovora tožnice, da ni sodelovala pri ugotavljanju meje, ni mogoče upoštevati.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS,št.1/91-I).