Jedro

Tožnik je prosil za BPP za opravo storitve za novo dejanje v postopku, kar nedvomno predstavlja novo zadevo, tj. novo prošnjo za dodelitev BPP, in jo je organ moral obravnavati kot tako. Brezplačna pravna pomoč se namreč praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 8. 6. 2021 zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je 9. 6. 2021 prejel prošnjo tožnika za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Kranju, Pd 150/2020 z dne 26. 5. 2021. Ker tožnikova prošnja ni bila popolna, saj ni bila vložena na predpisanem obrazcu in ni vsebovala vseh podatkov o premoženjskem stanju tožnika oziroma o višini njegovih dohodkov iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, prejetih v zadnjih treh mesecih, je bil s sklepom z dne 9. 6. tožnik 2021 pozvan, da prošnjo v roku 3 dni dopolni. Sklep mu je bil vročen 15. 6. 2021, svojo prošnjo bi moral dopolniti do 18. 6. 2021, vendar tega ni storil niti do izdaje tega sklepa. Organ je zato njegovo prošnjo na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgel. 2. Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da mu je bila odobrena BPP z odločbo z dne 6. 10. 2020 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S sodbo je bil njegov zahtevek zavrnjen, zaradi česar je zaprosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe. Njegova vloga res ni bila popolna, vendar tožnik vloge ni dopolnil, ker je organ zahtevane podatke že imel (že izdana odločba, št. BPP 477/2020 z dne 6. 10. 2020). Organ bi lahko izdal odločbo brez ponovne zahteve istih podatkov oziroma bi lahko do njih dostopal iz svojih evidenc. Gre za nepotrebno zahtevo. Poudaril je še, da se je prošnja nanašala na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi moral organ z vlogo ravnati po 36. členu ZBPP. Organ bi moral brez preverjanja materialnega položaja tožnika po vsebini presoditi, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v pritožbenem postopku. Tako tudi sodišče v sodbi, III U 268/2017 z dne 25. 1. 2018. Tožnik meni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Kot dokaz je predlagal, da sodišče pribavi in vpogleda v upravni spis, odločbo o dodelitvi BPP z dne 6. 10. 2020 in pritožbo zoper sodbo, Pd 150/2020. Tožnik je predlagal, da se izvedejo predlagani dokazi, opravi obravnava in se tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponoven postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev BPP z dne 8. 6. 2021. 6. Organ se je pri tem oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP (ta določa, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače). Po 67. členu ZUP mora organ, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva (ki je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči), v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti; zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu (prvi odstavek). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene; če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (drugi odstavek).

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dopolnitev odločbe oziroma za izdajo odločbe o brezplačni pravni pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Oddelek v Kranju, Pd 150/2020 na drugi stopnji. Ker tožnikova prošnja ni bila popolna (ni bila vložena na predpisanem obrazcu po 32. členu ZBPP za tožnika in njegove družinske člane, ni vsebovala soglasja tožnika posredovanje odločbe o BPP ter podatkov o povprečni mesečni višini dohodkov (neto) iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti za obdobje treh mesecev (marec - maj 2021) z dokazili), je organ tudi po presoji sodišča tožnika pravilno pozval na njegovo dopolnitev.

8. 32. člen ZBPP določa namreč obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP, med katere sodi tudi vložitev prošnje na predpisanem obrazcu oziroma prošnjo s tam zahtevanimi podatki, med katere sodijo podatki o mesečnih dohodkih, če jih organ ne more sam pridobiti iz uradnih evidenc (33. člen ZBPP), kot je to (tudi) v tem primeru (20. člen ZBPP). Gre za t.i. obvezne sestavine vloge (66. člen ZUP), na podlagi katerih se preverja formalna popolnost vloge. Breme formalno popolne vloge je pa na stranki (glej Komentar ZUP, UL RS, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 459 in dalje).

9. In ker se tožnik v danem roku na poziv organa ni odzval, je njegova prošnja ostala nesposobna za vsebinsko obravnavanje in jo je organ na zgoraj citirani podlagi mogel zavreči. 10. Tožnik povedanemu ne nasprotuje, temveč (celo) pritrjuje, vendar navaja, da tega ni storil iz razloga, ker je organ vse zahtevane podatke že imel na podlagi še izdane odločbe, št. BPP 477/2020 z dne 6. 10. 2020, ki bi jih torej lahko pridobil sam iz svojih evidenc. Ta argument tožnika ne vzdrži. Tožnik je namreč z vlogo z dne 8. 6. 2021 prosil za BPP za opravo storitve za novo dejanje v postopku (sestavo in vložitev pravnega sredstva zoper sodbo, Pd 150/2020 z dne 26. 5. 2021), kar nedvomno predstavlja novo zadevo, tj. novo prošnjo za dodelitev BPP, in jo je organ moral obravnavati kot tako. Brezplačna pravna pomoč se namreč praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej (prvi odstavek 27. člena ZBPP).

11. Pri tem ni mogoče šteti, da gre za isto zadevo (oziroma zgolj nadaljevanje oziroma dopolnitev iste zadeve), kot to smiselno razloguje tožnik, ker gre za vložitev prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pravnega sredstva zoper sodbo, Pd 150/2020, za ta postopek (tj. Pd 150/2020) pa mu je bila BPP dodeljena z odločbo, št. BPP 477/2020 z dne 6. 10. 2020. V postopku, št. BPP 477/2020, je bilo odločeno o njegovi prošnji za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje (tudi v morebitnem mediacijskem postopku) v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca A. d.o.o., in kot oprostitev plačila stroškov postopka v navedenem individualnem delovnem sporu, torej je bilo odločeno o njegovi prošnji za BPP na način in v obsegu, kot je zaprosil z vlogo z dne 5. 10. 2020, pri čemer njegova prošnja ni vključevala dodelitve BPP za pravno sredstvo, tj. pritožbo. Posledično pa to tudi pomeni, da je bil organ v postopku, presojenem v tem upravnem sporu, po ugotovitvi, da je tožnikova vloga nepopolna, tožnika dolžan pozvati na njegovo dopolnitev, tožnik pa se je bil dolžan na poziv odzvati.

12. Sodišče tudi ne sledi argumentu tožnika (ki se pri tem sklicuje na sodbo, III U 268/2017-6 z dne 25. 1. 2018), da bi moral organ, ker je šlo za prošnjo za dodelitev BPP za dejanje v postopku, vezano na prekluzivni rok, ravnati po 36. členu ZBPP.

13. 36. člen ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji _upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči_, kar je potem v nadaljevanju te določbe še podrobneje opredeljeno. Iz citiranih določb torej jasno sledi, da bi bila prošnja tožnika sposobna tovrstnega obravnavanja le v primeru, če bi tožnik v vlogi navedel okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je vložil prošnjo za BPP. Takih podatkov pa (kot že povzeto) njegova vloga niti ni vsebovala, zato na tej podlagi tožnik tudi ne bi mogel doseči vsebinske obravnave vloge.

14. V sodbi, III U 268/2017 z dne 25. 1. 2018, pa tudi ni šlo za tak primer, torej vprašanje dopustnosti pozivanja stranke s strani organa v primerih, kot je obravnavani, torej, ko je vloga evidentno nepopolna, temveč je šlo za vprašanje, ali sme organ za BPP, ko iz prošnje za BPP izrecno izhaja, da prosilec prosi za nujno BPP zaradi dodelitve BPP za opravo dejanja, vezanega na procesni rok, stranko pozvati na predložitev podatkov, ki se nanašajo na materialni položaj prosilca, in _po zahtevani dopolnitvi_ vlogo zavrniti, ker je rok za opravo procesnega dejanja, v zvezi s katerim je bila prošnja za BPP vložena, zamujen.

15. Sodišče je glede na povedano, ker je presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, hkrati pa tudi ni našlo razlogov, zaradi katerih bi moralo akt odpraviti po uradni dolžnosti, tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 17. Sodišče je odločalo brez oprave glavne obravnave, ker sta se ji stranki odpovedali (279. a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

18. Sodišče je odločalo v tej sestavi na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.