Jedro

Zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ ni (več) mogoče izdati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog upnika za izdajo predhodne odredbe in povračilo stroškov postopka zavarovanja. Ugotovilo je, da tožeča stranka nevarnosti v smislu 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni izkazala, prav tako pa niso izpolnjeni pogoji po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, na podlagi katerih se nevarnost domneva.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnikovih ugovornih navedb ni mogoče šteti kot smiselnega zanikanja obstoja obligacijskega razmerja. Neutemeljen je tudi očitek sodišča, da je o predlogu za izdajo sklepa o izvršbi pod rubriko „oznaka zahtevka“ navedel le listine oziroma jih označil s številko, drugih navedb pa ni podal. Gre namreč za predlog, vložen v elektronski obliki, ki ne dopušča navedb. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlogu za izdajo predhodne odredbe ugodeno, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Soglaša s stališčem sodišča, da pogoji za izdajo predhodne odredbe niso podani in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog zavrnilo, je pravilna, čeprav iz drugih razlogov.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka predlagala izdajo predhodne odredbe na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, in sicer na podlagi 257. člena ZIZ v zvezi z 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Na tej podlagi pa zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.

7. V tem postopku je Ustavno sodišče presojalo ustavno skladnost 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ v delu, v katerem iz nje izhaja, da je mogoče predhodno odredbo izdati (tudi) na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in plačilnega naloga, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna. Opravilo je primerjavo položaja upnikov, ki imajo možnost za svojo terjatev izposlovati plačilni nalog (po ZPP ali ZIZ), v primerjavi z upniki, ki morajo terjatve uveljavljati s tožbo v rednem pravdnem postopku. Ugotovilo je, da se položaja navedenih dveh kategorij upnikov znatno razlikujeta (1). Ker je zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo v bistvenem različne položaje obravnaval enako, ni pa imel za enako obravnavanje razumnega razloga, je 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavilo.

8. Glede na povzeto odločitev Ustavnega sodišča predhodne odredbe na podlagi domnevane nevarnosti, ki jo je urejala 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ, ni več mogoče izdati. Ne glede na to, da z odločitvijo ni poseglo v 257. člen ZIZ, pa predhodne odredbe (na podlagi nepravnomočnega plačilnega naloga, vsebovanega v sklepu o izvršbi, zoper katerega je vložen ugovor), ni mogoče izdati niti na tej podlagi. Iz obrazložitve citirane odločbe namreč jasno izhaja, da bi bila razlaga, po kateri med odločbe domačega sodišča po 257. členu ZIZ, spada tudi nepravnomočen plačilni nalog, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ustavno neskladna.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je zato, čeprav iz drugih razlogov, pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker navedbe v pritožbi na odločitev ne morejo vplivati, se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje, ker to ni potrebno.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbo, saj ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi s 165. členom ZPP). Ker je bil odgovor na pritožbo nepotreben, tudi tožena stranka do povračila stroškov, ki so ji nastali z njegovo vložitvijo, ni upravičena (155. v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) V 16. točki obrazložitve je navedlo, da upnikom s plačilnim nalogom za to, da lahko izposlujejo predhodno odredbo, ni treba po enakovrednem soočanju argumentov obeh strank prepričati sodišča o utemeljenosti zahtevka, pač pa zadošča plačilni nalog, pridobljen v močno skrajšanem sumarnem postopku na podlagi zgolj lastnih trditev. Ne glede na to, katero od verodostojnih listin ima tak upnik v posesti, je dejstvo, da verodostojna listina ni neizvršljiva sodba ali enakovredna podlaga za predhodno odredbo. Zgolj obstoj verodostojne listine praviloma ne more izkazovati verjetnosti obstoja upniško-dolžniškega razmerja z enako težo kot neizvršljiva sodba. Sodba, s katero sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, pa je sicer lahko po pritožbi še razveljavljena ali spremenjena, vendar je po zanesljivosti ugotovljenih dejstev ter uporabljenega prava že zaradi postopka svojega nastanka nekaj povsem drugega kot plačilni nalog, proti kateremu je dolžnik vložil ugovor, in je postopek ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, v katerem se bo izkazalo, ali je tožnik resnično upnik in toženec resnično dolžnik, šele treba opraviti.