Jedro

Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Ker je navedena dohodka tožnik prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnila prošnjo tožnika z dne 27. 2. 2017 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani ... zaradi vrnitve nepremičnin ter premičnin in podrejeno določitev skupnega premoženja. V obrazložitvi se toženka sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja člena 13 in 14, ki ju citira. Tožnik je v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od novembra 2016 do januarja 2017, skupno prejel dohodek v višini 2.603,65 EUR, od tega 1.103,65 EUR predstavlja dohodek iz naslova prodaje živine - bika, 1.500,00 EUR pa prejete subvencije kot dohodek iz naslova kmetijske dejavnosti. Oba navedena dohodka je toženka upoštevala kot občasna, neperiodična dohodka, v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki se upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Toženka ugotavlja, da povprečni mesečni dohodek tožnika znaša 719,11 EUR, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in trenutno znaša 297,53 EUR, 2-kratnik pa 595,06 EUR. Dohodek v navedeni višini izključuje pravico tožnika do BPP. Ker tožnik že z navedenim dohodkom presega limit za odobritev BPP, se toženka ni spuščala v presojo višine ostalega premoženja tožnika in v presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP.

2. Tožnik vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je imel v letu 2016 samo 1.763,00 EUR dohodkov iz naslova kmetijske dejavnosti. Toženka je zmotno štela prilive v višini 2.603,65 EUR kot njegov osebni dohodek, čeprav gre za prihranke od prej oziroma za denar, ki si ga je sposodil od ostalih družinskih članov. Tožnik navaja, da je s kmetijo ogromno stroškov, ter da vsi dohodki iz naslova subvencij in prodane živine predstavljajo katastrski dohodek, ki se razdeli na vse družinske člane, ki kmetujejo na tej kmetiji. Navaja tudi, da je diskriminiran v primerjavi z ostalimi upravičenci do BPP, s čimer mu je kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije v zvezi s 1. členom ZBPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožniku prizna pravica do BPP v zadevi ... Okrožnega sodišča v Ljubljani, in da je izvajalec odvetnik A.A. iz Ljubljane, oziroma podrejeno izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in v tem delu vrne v ponovni postopek toženki. Tožnik predlaga tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter oprostitev plačila sodne takse.

3. Toženka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev toženke pravilna in zakonita. Iz bančnih izpiskov transakcijskega računa tožnika, odprtega pri B. d.d., za mesece od novembra 2016 pa do januarja 2017, na katere se toženka sklicuje v svoji obrazložitvi, nedvomno izhaja, da tožnik presega finančni cenzus za pridobitev BPP, kar je pojasnila toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Pri tem se toženka sklicuje na pravilno pravno podlago ZBPP in ZSVarPre. Slednji se na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP uporablja za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Glede na tretji odstavek 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek). Osnovni znesek minimalnega dohodka glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre po zadnji uskladitvi od 1. 8. 2017 dalje znaša 297,53 EUR, 2-kratnik pa 595,06 EUR. Na podlagi prvega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP uporablja pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca za BPP, se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

6. Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine tudi po presoji sodišča predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre1, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Ker je navedena dohodka tožnik prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Pri upoštevanju povprečne mesečne višine občasnega dohodka izplačanega v relevantnem obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre se torej upošteva trimesečno obdobje. Glede na navedeno je toženka pravilno ugotovila, da povprečna mesečna višina lastnega dohodka za tožnika znaša 719,11 EUR. Posledično je tako toženka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje po zakonu določenega dohodkovnega cenzusa za odobritev BPP, ki znaša 595,06 EUR, in je zato ravnala zakonito, ko je njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeno.

7. Sodišče zavrača očitek tožnika, da je toženka zmotno štela prilive v višini 2.603,65 EUR kot njegov osebni dohodek, pri čemer se tožnik sklicuje na dohodninsko odločbo za leto 2016, iz katere izhaja, da je imel tožnik v letu 2016 le 1.763,00 EUR dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti. Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik prejel subvencijo in dohodek iz naslova prodane živine kot občasni, neperiodični dohodek iz četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, je že s tem presegel cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP. Zato se toženka upravičeno ni spuščala v presojo višine ostalega premoženja tožnika ter v presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP. Iz izpodbijane odločbe pa je tudi razvidno, da je bil kot dohodek za meseca november in december 2016 upoštevan le dohodek iz naslova prodane živine v višini 1.103,65 EUR.

8. Neutemeljena je navedba tožnika, da dohodka iz naslova kmetijske subvencije in prodane živine predstavljata dohodek kmetije, ki se razdeli med vse družinske člane. Potrebno je namreč upoštevati, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP podal kot samska oseba. Izračun višine lastnega dohodka določa prvi odstavek 20. člen ZSVarPre, po katerem se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po določbi 1. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), na katerega napotuje drugi odstavek 11. člen ZSVarPre, so dohodki vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino. Za dohodek se po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (tretji odstavek 15. člena ZDoh-2 ). Skladno s 3. točko prvega odstavka 18. člena ZDoh-2 je dohodek tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

9. Na opisani podlagi sodišče meni, da je kot dohodek tožnika zato utemeljeno šteti vse prilive na njegov račun, ne glede na njihov izvor in njihov namen.

10. Navedbo tožnika, da ima v zvezi s kmetijo ogromno stroškov, sodišče zavrača kot pavšalno in nekonkretizirano, neizkazana pa je tudi tožnikova navedba, da je toženka zmotno štela denar, ki ga je tožnik sam položil na račun kot njegov osebni dohodek. Poleg navedenega pa je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je toženka prejemke tožnika v skupni višini 2.603,65 EUR opredelila na podlagi njegove izjave z dne 20. 4. 2017, katero je podal na poziv toženke z dne 14. 4. 2017. 11. Upoštevaje vse zgoraj navedeno pa je neosnovana tudi navedba tožnika, da je bil z izpodbijano odločbo na podlagi osebne okoliščine diskriminiran v primerjavi z ostalimi upravičenci do BPP, s čimer naj bi mu bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč jasno izhaja, da je bil obravnavan pod enakimi pogoji kot vsi ostali prosilci za BPP.

12. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Glede predlagane oprostitve plačila sodne takse pa sodišče tožniku pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih o dodelitvi BPP taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Četrti odstavek 23. člena ZSVarPre določa: "Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela."