Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Delavka se lahko sklicuje na 30. odst. 36d. čl. ZDR, če se njen zakonec prijavi v evidenco brezposelnih oseb do poteka ugovornega roka zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Zaščita delavca, katerega zakonec je prijavljen na zavodu za zaposlovanje oz. se prijavi na zavod šele med ugovornim postopkom zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ni absolutna. Delodajalec bi lahko načeloma izkazal tudi zlorabo takšne prijave, vendar le v izjemnih primerih dolgotrajnega stalnega pogodbenega dela delavčevega zakonca (ki je formalno prijavljen pri zavodu za zaposlovanje), ki temu omogoča vsaj normalne prihodke, ob izkazani perspektivi pogodbenega dela tudi v bodoče.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnici z dne 23.1.2002 in 5.3.2002. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, jo prijavi v socialno zavarovanje in od 9.8.2002 vpiše delovno dobo v delovno knjižico ter ji povrne stroške postopka v znesku 44.064,00 SIT, z zamudnimi obrestmi od 19.3.2003 do plačila, vse v roku 8 dni. Sklenilo je tudi, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99-2/2004) in pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe ter zavrnitev zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da se ne more strinjati s tem, da delavec lahko pridobi status zaščitenega delavca do dokončne odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. Iz potrdila Zavoda za zaposlovanje je razvidno, da se je tožničin mož prijavil v evidenco naslednji dan po prejemu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, torej ob izdaji tega sklepa tožnica ni bila uvrščena med varovane delavce. Iz potrdila je razvidno, da je bil tožničin mož brez zaposlitve od 12.1.2000. Več kot dve leti ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, ker za to ni bilo potrebe. Sodišče je dejansko stanje nepopolno ugotovilo, ker ni zaslišalo strank. Tožena stranka je naknadno izvedela, da je tožničin mož že več kot leto dni zaposlen na RTV Slovenija - Radio Lendava in sicer honorarno ter prejema okoli 200.000,00 SIT neto plače za svoje delo. Zato je predlagala ponovno otvoritev obravnave in izvedbo dokaza z zaslišanjem strank. Ugotovilo bi se, da je bil tožničin mož dejansko "zaposlen", tožnici pa bi tožena stranka zastavila vprašanje, zakaj se njen mož ni že prej prijavil v evidenco brezposelnih oseb. Tožena stranka še vedno vztraja pri tem, da ni prejela potrdila o tem, da je tožničin mož kot brezposeln prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je ugotovilo, da je tožničin zakonec kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje, tožnica pa ni podala soglasja za prenehanje delovnega razmerja (3. odst. 36.d člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR, Ur.l. RS št. 14/90-71/93). Pri tem je na podlagi jasnega besedila ugovora tožnice zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 1.2.2002 in posredovanja podatkov Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Murska Sobota z dne 25.3.2003, pravilno in utemeljeno zaključilo, da je tožnica potrdilo o prijavi njenega moža pri zavodu za zaposlovanje predložila že skupaj z ugovorom zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja, torej je bilo dejstvo brezposelnosti njenega moža toženi stranki znano ne le na podlagi vsebine ugovora, temveč dokumentirano tudi s potrdilom Zavoda RS za zaposlovanje. Nasprotna pritožbena navedba ni utemeljena, saj je ne potrjujejo izvedeni dokazi.
Iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje izhaja tudi, da se je tožničin mož prijavil v evidenco brezposelnih oseb dne 24.1.2002, to je isti dan, ko je tožnica prejela prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja. V takšni situaciji je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je lahko odločilna tudi prijava delavčevega zakonca do poteka ugovornega roka zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja. Takšno stališče je bilo že sprejeto v sodni praksi. Zavzeto je bilo n.pr. v sodbi pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 363/98, z dne 2.12.1999 in v sodbi pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1039/96, z dne 21.3.1997, ki je bila potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 104/97, z dne 25.11.1997. V zadevi Pdp 363/98 je pritožbeno sodišče celo izrecno navedlo, da ne gre za zlorabo pravice, če se delavčev zakonec v času ugovornega roka zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka prijavi na zavodu za zaposlovanje, zaradi česar sodi tak tožnik (delavec) v zaščiteno kategorijo po 36.d členu ZDR.
Tožena stranka nadalje v pritožbi navaja, da je naknadno izvedela za honorarno zaposlitev tožničinega moža oz. kot izhaja iz "predloga za otvoritev obravnave", ki ga je tožena stranka podala 7 dni po zaključku zadnje glavne obravnave, da je tožničin mož že vrsto let pogodbeno zaposlen na RTV Slovenija - Radio Lendava. Tega dejstva sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo in zaradi tega ponovno odprlo obravnave, saj po zaključku obravnave in posvetovanju ter glasovanju senata ni več podlage za ponovno obravnavanje zahteve na predlog stranke, ki zve za neko novo dejstvo. Tudi pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb o pogodbenem delu tožničinega moža, saj te navedbe predstavljajo pritožbeno novoto. Pritožbeno sodišče lahko upošteva nova dejstva in nove dokaze v pritožbi le ob dodatnem pogoju, da pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. člena ZPP (1. odst. 337. člena ZPP). Tožena stranka tega v pritožbi ne izkazuje, saj niti ne navaja, da brez svoje krivde ni mogla navesti dejstev o pogodbenem delu tožničinega moža. Pritožbeno sodišče sicer meni, da zaščita delavca, katerega zakonec je prijavljen na zavodu za zaposlovanje oz. se prijavi na zavod šele med ugovornim postopkom zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca ni absolutna in da bi delodajalec načeloma lahko izkazal tudi zlorabo takšne prijave, vendar le v izjemnih primerih dolgotrajnega stalnega pogodbenega dela delavčevega zakonca (ki je formalno prijavljen pri zavodu za zaposlovanje), ki temu omogoča vsaj normalne prihodke, ob izkazani perspektivi pogodbenega dela tudi v bodoče, vendar v konkretni zadevi te okoliščine niso bile zatrjevane, že zaradi procesnih razlogov (337. člen ZPP) pa ni mogoče upoštevati niti (splošnih) pritožbenih navedb.
Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo, v posledici takšne odločitve pa tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP, v povezavi s 1. odst. 165. člena ZPP).