- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 2940/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:III.CP.2940.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica upnika do zahtevka za zapuščinsko obravnavoAli ima upnik pravico zahtevati zapuščinsko obravnavo, če ni dedič?
- Zahteva za ločitev zapuščine od premoženja dedičevAli lahko upnik zahteva ločitev zapuščine od premoženja dedičev, če tega ne stori v predpisanem roku?
- Učinki pozneje najdenega premoženjaKako se obravnava pozneje najdeno premoženje v kontekstu že pravnomočnega sklepa o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog v uvodu navedene upnice za opravo zapuščinske obravnave in za ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
(2) Proti sklepu se je pravočasno pritožila upnica z zahtevo, da se obnovi zapuščinski postopek in izda sklep o dedovanju. Meni, da jo je treba obravnavati kot stranko v postopku po 175. čl. ZD. Navaja, da je pridobila informacije o tem, da je zapustnik imel neko premoženje, zato sodišče prosi, da zadevo obnovi in opravi o tem uradne poizvedbe, ki jih sama ne more opraviti. Sklicuje se tudi na 221. čl. ZD.
(3) Pritožba ni utemeljena.
(4) Glede na določbo 1. odst. 203. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, s spremembami; ZD) lahko zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja, kakor tudi v primeru, če gre le za premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave (2. odst. 203. čl. ZD). Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi. Položaj stranke, tj. druge osebe, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, kot to opredeljuje 175. čl. ZD, ji te pravice ne daje.
(5) Prvo sodišče ima prav tudi glede odločitve o zahtevi upnice za ločitev zapuščine od premoženja dedičev; to lahko upniki zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja (143. čl. ZD), ki se uvede s trenutkom smrti (132. čl. ZD), kar v obravnavanem primeru upnica ni storila, zato te pravice nima več. Svoje morebitne terjatve do zapustnika lahko pač uveljavlja od njegovih pravnih naslednikov v ustreznih postopkih.
(6) Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo 221. čl. ZD, saj ta govori o pozneje najdenem premoženju in ureja situacijo, ko je sklep o dedovanju (že izdan in) pravnomočen.
(7) Izkaže se, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je bilo treba pritožbo zavrniti, izpodbijani sklep pa potrditi (1. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP), v zvezi s 163. čl. ZD). V skladu s 366.a členom ZPP je pritožbeno sodišče o tem odločilo po sodnici posameznici.