Jedro

Smisel in namen kaznovanja dolžnika po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku izreklo denarno kazen v znesku 200,00 EUR, ki jo je dolžan plačati na račun Okrožnega sodišča v Krškem SI56 0110 0845 0162 890 sklic SI11 42234-7120036-1832008, v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, ter da se bo v primeru, če denarna kazen ne bo plačana v tem roku, izterjala po uradni dolžnosti, če pa to ne bo možno, pa se bo izvršila tako, da bo sodišče za vsakih začetih 100,00 EUR denarne kazni določilo en dan zapora.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik laično pritožbo. Navaja, da je v letu 2013 sodišče seznanil, da ni lastnik nobene nepremičnine oziroma premičnine, v katero je bil zajet tudi osebni avtomobil Citroen C5, ki ga je njegova žena kupila preko leasinga in katerega lastnica je bila ona, sodišče pa ga je kljub njegovi izjavi ponovno pozvalo, naj dostavi dokumente o lastništvu oziroma leasingu za omenjeni osebni avtomobil. Ker le-ta ni njegova last, dokumentov ni dostavil, vse dokumente namreč poseduje njegova žena. Meni, da bi sodišče moralo pozvati lastnico, da dostavi dokumente. Ker je sodišče seznanil z dejstvi že na prvi obravnavi, se ne strinja z izrečeno denarno kaznijo in jo izpodbija v celoti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika večkrat pozvalo, naj se izjasni glede lastništva avtomobila in dostavi pogodbo o leasingu, ki jo je po njegovih navedbah z leasing hišo sklenila njegova žena, ter ga v tretjem dopisu opozorilo, da mu bo v nasprotnem primeru izreklo denarno kazen. Dolžnik se na poziv ni odzval, zato je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, svojo odločitev pa oprlo na določbo prve alineje prvega odstavka 33. člena ZIZ, skladno s katero lahko sodišče dolžniku izreče denarno kazen, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje.

6. Višje sodišče pritrjuje utemeljenemu pritožbenemu očitku, da je izrek kazni v predmetni zadevi neutemeljen, in ugotavlja, da sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo podlage, saj dolžniku ravnanja, ki predstavlja zakonski dejanski stan po prve alineji prvega odstavka 33. člena ZIZ, ni mogoče očitati. Poziv dolžniku ne predstavlja odločitve sodišča v smislu navedene določbe, zato ravnanje dolžnika v nasprotju s pozivom za izpolnjevanje pogojev za izrek denarne kazni ne zadošča. Obenem je dolžnik na naroku 19. 3. 2013, opravljenem zaradi ugotovitve dolžnikovega premoženja, povedal, da je žena imetnica osebnega avtomobila, katerega lastnik je leasing hiša znamke Citroen, letnik 2000, ter da ne ve, če je žena že odplačala leasing za avto. Ob takih trditvah dolžniku skrivanja njegovega premoženja ni mogoče očitati. Nadaljnji pozivi sodišča prve stopnje so bili usmerjeni v pridobitev podatkov iz pogodbenega odnosa dolžnikove žene z leasing hišo, kot pritožbeno opozarja dolžnik, dolžnikovega neodziva nanje pa zato po presoji višjega sodišča ni mogoče uvrstiti med ravnanja, ki so lahko podlaga za denarno kaznovanje po 33. členu ZIZ. Smisel in namen kaznovanja po tej določbi je v namreč tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika,(1) izpolnitev zahteve posredovanja podatkih o leasing pogodbi dolžnikove žene in njenem plačevanje leasing obrokov pa po presoji višjega sodišča presega táko ravnanje, ki bi bilo odvisno (zgolj) od njegove volje in zaradi opustitve katerega bi bilo dopustno dolžnika denarno kaznovati.

7. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo, ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Odločba Ustavnega sodišča U-I-344/06-11z dne 20. 11. 2008, 9. odstavek obrazložitve.