Jedro

Po 1. odst. 30. člena ZSReg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti.

Izrek

Pritožbi predlagatelja I. d.d., se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vpis oddelitve delniške družbe, spremembe osnovnega kapitala in spremembe statuta ter predlog za vpis ustanovitve delniške družbe z oddelitvijo zavrnilo.

Zoper ta sklep se pritožuje prvi predlagatelj I. d.d. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V pritožbi navaja, da ni točna ugotovitev sodišča prve stopnje, da družba delitvenemu načrtu ni priložila zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe, saj je družba z dopisom z dne 18.7.2005 dopolnila predlog z navedenimi dokumenti. Kar se tiče očitka o razhajanju med delitvenim načrtom in poročilu nadzornega sveta na eni strani ter poročilom uprave na drugi strani ter dejstvom, da je v predlogu statuta, ki je sestavni del delitvenega načrta osnovni kapital opredeljen v višini 18.873.000,00 SIT, medtem ko naj bi iz poročila nadzornega sveta in revizorskega mnenja izhajalo, da znaša osnovni kapital nove družbe 33.594.000,00 SIT, predlagatelj v pritožbi navaja, da je predlagatelj le po pomoti predložil sodišču napačen dokument. Pri tem je tudi iz pojasnil revizorjevega mnenja z dne 12.7.2005 razvidno, da je pravi kapital predviden v višini 33.594.000,00 SIT. Neutemeljen je tudi očitek sodišča prve stopnje družbi, da je bil postopek v zvezi s pripravo in izvedbo skupščine pomanjkljiv, kar se tiče obveščanja delničarjev, upnikovih in zaposlenih delavcev. Tudi nepredložitev ustanovitvene revizije, če je ta ugotovitev sodišča prve stopnje točna, je le posledica napake, ki pa bi se dala odpraviti, tako, da bi sodišče prve stopnje lahko to storilo z odredbo, s katero bi predlagatelju odpravo te napake naložilo. Isto velja tudi glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da se firma nove družbe ne razlikujejo dovolj jasno od firm drugih družb. Pritožnik predvsem meni, da bi sodišče prve stopnje moralo, preden je o predlogu odločalo, če je menilo, da so v predlogu določene pomanjkljivosti, predlagatelju dati dodatni rok za odpravo teh pomanjkljivosti.

Pritožba predlagatelja je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ravnalo v nasprotju z določilom 30. in 37. člena Zakona o sodnem registru (ZSR). Po 1. odst. 30. člena ZSR-eg v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni in šele, če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Pritožbeno sodišče meni, da bi vsekakor sodišče prve stopnje moralo tak dopolnilni postopek opraviti, če je menilo, da predlagatelj delitvenemu načrtu ni priložil zaključnega poročila prenosne družbe in otvoritvene bilance nove družbe, kot tudi ne otvoritvene bilance prenosne družbe. Tudi, če ne bi bila predložena ustanovitvena revizija bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da gre za listino, ki jo lahko predlagatelj naknadno priloži, če mu sodišče dodeli tak naknadni rok za predložitev tega dokumenta. Podobno velja glede vprašanja firme nove družbe, ki naj bi se po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne razlikovala dovolj jasno od firm drugih družb. Glede tega obstoji izrecna določba 2. odst. 30. člena ZSR-eg, po kateri v primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da je predlagana firma oz. ime subjekta vpisa v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku iz 1. odst. 30. člena ZSR-eg spremeni firmo oz. ime ter vloži spremenjen predlog z ustreznimi listinami, ne more pa zaradi tega predlog kar zavrniti. Kar se tiče očitkov sodišča prve stopnje predlagatelju, da naj bi bil postopek v zvezi s pripravo in izvedbo skupščine pomanjkljiv, glede obveščanja delničarjev, upnikov in zaposlenih delavcev, pa v izpodbijanem sklepu niti ni konkretno navedeno, v čem naj bi bile te pomanjkljivosti. Glavna napaka, ki jo očita sodišče prve stopnje predlagatelju, namreč, da je v predlogu statuta, ki je sestavni del delitvenega načrta osnovni kapital nove družbe opredeljen višini 18.873.000,00 SIT, iz poročila nadzornega sveta in revizorskega mnenja pa izhaja, da znaša osnovni kapital nove družbe 33.594.000,00 SIT pa prav tako ni tak, da se ne bi dal ob dodelitvi naknadnega roka popraviti. Pri vsem tem je treba upoštevati tudi določilo 37. člena ZSR-eg, ki v 3. odst. določa, da registrsko sodišče v zvezi s pritožbo preizkusi predlog za nadomestitev sklepa in lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi, kar je seveda odvisno od tega, kakšna so novo navedena dejstva v pritožbi in ali so priložene tudi nove listine. Tako je postopek sodišča prve stopnje, ki je predlog predlagatelja zavrnilo, ne da bi predhodno dalo predlagatelju naknadni rok za dostavitev manjkajočih listin in popravo tistih listin, ki ne ustrezajo, po mnenju pritožbenega sodišča nepravilen. Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi predlagatelja izpodbijani v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Preden bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo o predlogu, naj glede tistih pomanjkljivosti, ki še obstajajo, od predlagatelja zahteva, da jih v določenem roku odpravi in da predloži tudi tiste listine, ki manjkajo in šele potem, glede na to, kako bo predlagatelj ravnal v dodeljenem naknadnem roku, ponovno odloči o predlogu.