Jedro

Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se na podlagi upnikovega delnega umika z dne 5. 1. 2012 izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. VL 154983/2011 z dne 22. 10. 2011 zaradi izterjave 2.656,45 EUR s pripadki, ki je postal pravnomočen 1. 12. 2011, ustavi za dne 23. 12. 2011 plačanih 782,45 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik iz materialnopravnih, procesnih in ustavnih razlogov. Pojasni, da je upnik vložil predlog za izvršbo za izterjavo 2.656,45 EUR. Zoper sklep o izvršbi je pravočasno ugovarjal, v delu zneska 782,45 EUR pa terjatev upnika pripoznal ter jo tudi poravnal. V razliki terjatve je prišlo do spora pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer je delno uspel. Na podlagi pravnomočne sodbe je upnik vložil še en izvršilni predlog, ker pa je terjatev s plačili dne 15. 11. 2013 ter 18. 11. 2013 v celoti poravnal, je upnik umaknil izvršilni predlog, sodišče pa je s sklepom ustavilo izvršilni postopek. Sprašuje se, kako je možno, da je sodišče prve stopnje 10 mesecev po ustavitvi izvršilnega postopka izdalo izpodbijani sklep. Opozori na načelo ne bis in idem, ne dvakrat o isti stvari. Meni, da za izterjavo razlike terjatve ni več podlage, saj je bila ta že poravnana. Sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa prezrlo pravnomočno sodbo ter izvršilni postopek, ki je tekel na tej podlagi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Predpostavka dopustnosti pritožbe je tudi, da jo vloži oseba, ki ima to pravico (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ). Za dolžnika kot gospodarsko družbo, organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, lahko pritožbo vloži njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 32. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1 in 78. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to je njen poslovodja oziroma direktor (prvi odstavek 515. člena ZGD-1), ali pa na podlagi ustreznega pooblastila zakonitega zastopnika (prvi odstavek 79. člena v zvezi s prvim odstavkom 86. člena ZPP) tudi pooblaščenec, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (prvi odstavek 86. člena v zvezi s tretjim odstavkom 87. člena ZPP).

6. V obravnavanem primeru je pritožbo v imenu dolžnika vložila in podpisala M.K., ki je, kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije, prokuristka dolžnika. Prokurist ni zakoniti zastopnik gospodarske družbe, temveč njen pooblaščenec. Nastanek njegove upravičenosti do zastopanja namreč temelji na volji zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja, ne pa zakonitega zastopanja, pri katerem upravičenost za zastopanje temelji neposredno na zakonu (33. do 35. člen ZGD-1).(1) Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, tudi zanj velja določba tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V tej zvezi je izpostaviti, da je bil dolžnik na citirano določbo in na posledico takojšnjega zavrženja pritožbe po drugem odstavku 89. člena ZPP, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa tudi opozorjen.

7. Ker prokuristka kljub danemu opozorilu ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjevala oziroma dokazala zahtevane kvalifikacije, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena, prvi in četrti odstavek 343. člena ter 352. člen ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ob tem je pojasniti, da je upnik vložil zoper dolžnika predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo 2.656,45 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. VL 154983/2011 z dne 22. 10. 2011 dovolilo predlagano izvršbo. Sklepu o izvršbi je dolžnik pravočasno ugovarjal. Sodišče je nato s sklepom z dne 18. 11. 2011 sklep o izvršbi glede glavnice v znesku 1.591,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2011 dalje do plačila, glavnice v znesku 330,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 11. 2011 dalje do plačila ter stroškov višini 50,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2011 dalje do plačila, razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba. O tem delu zahtevka se je odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V preostalem delu (glede glavnice v višini 734,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2011 dalje do plačila ter za izvršilne stroške v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2011 dalje do plačila) je bil ugovor zavrnjen. V postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila izdana sodba, po kateri je sklep o izvršbi z dne 22. 10. 2011 delno ostal v veljavi, delno pa je bil razveljavljen (priloga B5). Na podlagi pravnomočne sodbe je upnik vložil nov predlog za izvršbo. Izvršilni postopek, ki je tekel na tej podlagi pod opr. št. 1006 VL 160999/2013, je bil zaradi upnikovega celotnega poplačila, s sklepom z dne 28. 1. 2014 ustavljen.

9. Po pojasnjenem je ugotoviti, da se glede glavnice v višini 734,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2011 dalje do plačila ter za izvršilne stroške v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2011 dalje do plačila, vodi izvršilni postopek pod opr. št. VL 154983/2011, glede terjatve, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2304/2012-I z dne 12. 4. 2013 pa je tekel izvršilni postopek pod opr. št. 1006 VL 160999/2013, ki je bil, kot je navedeno zgoraj, zaradi upnikovega celotnega poplačila s sklepom z dne 28. 1. 2014 že ustavljen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo v postopku pod opr. št. VL 154983/2011 o delnem plačilu dolžnika v višini 782,45 EUR z dne 23. 12. 2011. Glede na spletno aplikacijo za izračun zakonskih zamudnih obresti Vrhovnega sodišča RS ter 288. člen Obligacijskega zakonika, ki določa, kako se poračuna upnikova terjatev, je dolžnik s plačilom v višini 782,45 EUR dne 23. 12. 2011 svojo obveznost že skoraj v celoti poravnal. Utemeljenost za nadaljevanje izvršbe je le glede izterjave glavnice v višini 0,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2011 dalje do plačila. Glede na minimalni znesek neporavnane terjatve bo sodišče v nadaljevanju pozvalo upnika na izjasnitev oziroma odločilo o smotrnosti in ekonomičnosti nadaljevanja postopka.

10. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2006, 1. knjiga, stran 203, ter Lojze Ude [et al], Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, 1. knjiga, stran 341.