Jedro

Ne ugotovljena identiteta prosilca za mednarodno zaščito je razlog za omejitev gibanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 9.1.2008. Z navedenim sklepom je tožena stranka tožniku - prosilcu za mednarodno zaščito omejila gibanje na območje Azilnega doma v L. do prenehanja razlogov oziroma do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece, in sicer od 8.1.2008 od 19.10 ure do dne 8.4.2008 do 19.10 ure. Tožena stranka je tožniku gibanje omejila, ker je ugotovila, da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/07). Tožnik ni predložil dokumenta, s katerim bi izkazal svojo istovetnost in tudi ni na drug verodostojen način utemeljil svoje identitete. Ni verjetno, da potnega lista nikoli ni imel, saj sicer ne mogel skozi vse kontrole pri mednarodnih letih. Podan je sum, da tožnik ni navedel pravih podatkov o svoji identiteti. Namen omejitve gibanja bo (glede na razlog) dosežen z omejitvijo gibanja na prostore Oddelka za omejevanje gibanja Azilnega doma.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da je podan razlog za omejitev gibanja po 1. alineji 1. odstavka 51. člena ZMZ. Ugotavlja tudi, da tožena stranka pri svoji odločitvi ni prekoračila meje prostega preudarka in da je ta bil ta uporabljen v skladu z namenom zakona.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in napačno uporabo materialnih predpisov. Navaja, da je na zaslišanju verodostojno pojasnil, da so mu potni list vzeli tisti, ki so mu uredili potovanje. Zato ne more predložiti osebnih dokumentov. To dejstvo še ne kaže, da ne bo govoril po resnici. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z odločitvijo in razlogi se pritožbeno sodišče strinja.

V določbi 51. člena ZMZ so taksativno našteti razlogi, zaradi katerih se prosilcu za lahko začasno omeji gibanje. Eden izmed razlogov je tudi ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil. Po določbi 75. člena Zakona o tujcih (ZTuj-1, Uradni list RS, št. 107/2006-UPB) tujec dokazuje istovetnost s tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, osebno izkaznico za tujca, z maloobmejno izkaznico ali drugo dano listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. V postopku je bilo ugotovljeno, to pa je razvidno tudi iz tožnikove izpovedbe na obravnavi pred sodiščem prve stopnje, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZT določenih listin. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje tožene stranke, da je zelo malo verjetno, da bi tožnik brez potnega lista prišel skozi vse kontrole na letališčih. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ocena tožene stranke, da identiteta tožnika (kot prosilca za mednarodno zaščito) ni ugotovljena in da je s tem podan tudi razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ. Tožena stranka je tudi v zadostni meri obrazložila dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, kot je za pravilno ocenilo sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožnikovi pritožbeni ugovori, v katerih skuša izpodbiti logično in prepričljivo presojo sodišče prve stopnje. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu ni bil kršen.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.