Jedro

V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku po določbah 40. do 52. in 73. do 79. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)(1) odločilo, da se nasprotnega udeleženca A. A. (roj. 11. 10. 1974) sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, za čas enega leta (do 13. 8. 2014).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so podani vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Ugotovilo je, da so pri nasprotnem udeležencu podane funkcionalna zmerna duševna manjrazvitost, vedenjske motnje in organska cerebralna oškodovanost. Zaradi takih duševnih motenj je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, potrebuje pa stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačen okolju, nasprotni udeleženec pa ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih, obstajajo pa tudi nevarnost povzročitve premoženjske škode. Po mnenju psihiatrične stroke vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti drugače kot s sprejemom v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kajti sicer bi nasprotni udeleženec zaradi motečega nasilniškega vedenja in nesodelovanja predstavljal resno nevarnost zase in za okolico.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi nasprotnega udeleženca in udeleženca Socialno varstveni zavod Hrastovec ter potrdilo prvostopenjski sklep. V zvezi s pritožbo slednjega je navedlo, da je nasprotni udeleženec utemeljeno napoten v varovani oddelek udeleženca, ker so izpolnjeni vsi pogoji za to. Sodišče prve stopnje je pridobilo mnenje Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki je namenjeno ugotavljanju, ali lahko zagotovi ustrezne pogoje v zvezi z namestitvijo osebe v varovanem okolju. Med temi so poleg strokovne usposobljenosti tudi prostorske zmogljivosti, ki jih udeleženec zanika, vendar njegovo mnenje o tem ne more biti zavezujoče, ker je nesprejemljivo, da sicer ukrep namestitve v varovani oddelek sploh ne bi bil izvedljiv. V zvezi s pritožbo je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri več drugih socialno varstvenih zavodih, ki so odgovorili negativno, nekateri, ker nimajo glede na naravo motnje nasprotnega udeleženca primernega varovanega oddelka, drugi pa, da imajo prezasedene vse kapacitete. Pritožbeno sodišče je ob danih ugotovitvah in ob dejstvu, da zaradi ogrožujočega vedenja nasprotnega udeleženca ni mogoče odlašati z izvedbo ukrepa, presodilo, da so pritožbeni očitki udeleženca neutemeljeni.

4. Udeleženec Socialno varstveni zavod ... je vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določbe postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za namestitev v varovani oddelek. Vendar je udeleženec v svojem mnenju poudaril, da ima oba varovana oddelka zasedena in da zato nasprotnega udeleženca ne more sprejeti, saj v nasprotnem primeru ne bi več mogel zagotavljati varnosti, izrecno predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centra za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Nima niti dovolj strokovnega kadra. Stališče sodišč, da ni pomembno, ali je varovani oddelek zaseden ali ne, ker je namestitev neizogibno potrebna, ni pravilna, saj morajo biti izpolnjeni tudi prostorski pogoji in sodišče ne more sprejeti odločitve, ki bi socialno varstveni zavod prisililo h kršitvi predpisov. Odločitev sodišča je v nasprotju s sodno prakso. V sklepu sodišče prve stopnje ni navedlo, ali je med postopkom opravilo poizvedbe pri drugih zavodih in zakaj je kljub temu, da udeleženec nima prostih potrebnih resursov, odločilo, da je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca. Tako ni razlogov o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa te kršitve ni odpravilo. Višje sodišče je navedlo, da mnenje zavoda ne more biti odločujoče, ker sicer ukrep ne bi bil izvedljiv, vendar sodišče prve stopnje tega, da ukrep ne bi bil izvedljiv, ni ugotovilo, in tega ni ugotovilo niti pritožbeno sodišče, saj je navedlo le, da ne bi bilo mogoče odlašati za izvedbo ukrepa. Po navedbi pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri nekaterih drugih socialno varstvenih zavodih, ni pa v svojem sklepu obrazložilo, zakaj je drugim zavodom verjelo, da nimajo pogojev za namestitev. Pritožbeno sodišče ni z zadostno skrbnostjo ugotavljalo, ali bi lahko nasprotnega udeleženca namestili v kakšen drug zavod. V izpodbijanem sklepu ni navedeno, na kakšni zakonski osnovi je sodišče v fazi pritožbe opravilo dodatne poizvedbe, niti ugotovitev ni posredovalo udeležencem postopka, tako da ni jim ni dalo možnosti, da se izjavijo. Nobeden od sklepov nima razlogov o odločilnem dejstvu, zakaj je ravno udeleženec tisti izmed zavodov, v katerega je treba namestiti nasprotnega udeleženca. Podrejeno revident tudi navaja, da je neutemeljena maksimalno dolga namestitev za eno leto, saj bi bila primerna krajša namestitev.

5. Revizija je bila vročena predlagatelju in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo nista odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Ni več sporno, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve iz 74. člena ZDZdr in da je revident, to je udeleženec tega postopka Socialno varstveni zavod Hrastovec ustrezen zavod za sprejem nasprotnega udeleženca. Sporno pa je, da revident nima prostorskih in kadrovskih pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek, češ da bi v takem primeru ne mogel več zagotavljati varnosti, izrecno predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centra za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije(2) (v nadaljevanju: Pravilnik). Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da so za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za odrasle prostorske in kadrovske zmožnosti zavoda pomembne, a ne odločilne, če gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek in če so sicer podani vsi ostali razlogi za tak ukrep. V nasprotnem primeru, ko bi vsi izvajalci socialno varstvenih storitev in programov navedli enake ali podobne zadržke, bi se lahko izkazalo, da bi bil ukrep sprejema v varovani oddelek neizvedljiv, kar je primeru nasprotnega udeleženca in v podobnih primerih nesprejemljivo. Temu je dodati, da mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, ki ga mora po tretjem odstavku 75. člena ZDZDR svojemu predlogu priložiti predlagatelj postopka, za sodišče ni zavezujoče, saj je le eden od elementov, ki so podlaga za odločitev.

8. V Pravilniku so navedeni tehnični, prostorski in kadrovski pogoji za varovane oddelke in revident trdi, da teh pogojev nima. Vendar ni mogoče prezreti 11. člena Pravilnika, po katerem morajo izvajalci socialno varstvenih storitev, ki izvajajo institucionalno varstvo v varovanem oddelku, za te oddelke pridobiti verifikacijo. Iz javno dostopnih podatkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti(3) izhaja, da obstajata v registru verificiranih varovanih oddelkov (na podlagi ZDZdr) za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami samo dva socialno varstvena zavoda in sicer Socialno varstveni zavod Hrastovec in Dom Nine Pokorn Grmovje Žalec. V izpodbijanem sklepu so navedeni odgovori raznih socialno varstvenih zavodov na poizvedbe prvostopenjskega sodišča v zvezi s primernim varovanim oddelkom za nasprotnega udeleženca, iz katerih izhaja, da so vsi odgovorili tako ali drugače negativno. Ker je v registru verificiranih varovanih oddelkov, ki so edino primerni za nasprotnega udeleženca, poleg revidenta samo še Dom Nine Pokorn Grmovje Žalec, je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je tudi ta na poizvedbo odgovoril negativno, in sicer, kot izhaja iz prilog (list. št. 89., A10) je navedel, da nima ne programa in ne prostorske možnosti za nudenje ustrezne storitve na varovanem oddelku, ki ni verificiran. Ob takih ugotovitvah ter ob nasprotujočih si podatkih o verifikaciji enega od dveh možnih zavodov, je po presoji revizijskega sodišča pravilna materialnopravna odločitev obeh sodišč, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek S. v. z. H. Glede na pravkar navedene ugotovitve in upoštevaje ogrožujoče vedenje nasprotnega udeleženca so neutemeljene revizijske trditve o potrebnosti dodatnega poizvedovanja o razpoložljivih zmogljivostih varovanih oddelkov to je vseh socialno varstvenih zavodih. Ker Socialno varstveni zavod Hrastovec edini možni zavod za sprejem nasprotnega udeleženca, je zaključiti, da morajo imeti teža primera nasprotnega udeleženca in nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka, prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami revidenta. Tovrstne težave ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr.

9. Revizija očita sodiščema druge in prve stopnje kršitve postopka, ki po presoji revizijskega sodišča niso podane. Razloge v zvezi z drugimi zavodi izpodbijani sklep ima v 16. točki, s čimer je odpravljeno pomanjkanje razlogov prvostopenjskega sodišča. Glede na le dva (sedaj) verificirana zavoda, primerna za nasprotnega udeleženca, so nerelevantni očitki procesnih kršitev v smeri pomanjkljive skrbnosti pri ugotavljanju in ocenjevanju zmožnosti zavodov. Prav tako ni utemeljena revizijska trditev o bistveni kršitvi določb postopka v zvezi dodatnimi poizvedbami prvostopenjskega sodišča, češ da dodatna pojasnila oziroma poročila udeležencem postopka niso bila poslana v izjasnitev (346.a člen ZPP). Poizvedbe pri drugih zavodih so bile pravzaprav opravljene v korist revidenta in ne v njegovo škodo, poleg tega pa tako ravnanje opravičujeta manjša formalnost nepravdnega postopka in zapovedana hitrost postopka (33. člen ZDZdr). Kot se je izkazalo pa je v bistvu šlo za nerelevantne poizvedbe, pri čemer je večino njih (A10 do A17) že med prvostopenjskim sojenjem predložil v spis predlagatelj in so bili udeležencem postopka na razpolago.

10. Končno je tudi neutemeljena trditev, da je namestitev nasprotnega udeleženca za leto dni nepravilna in neutemeljena in da bi se lahko izrekla za neko krajše prehodno obdobje. Revizijsko sodišče se pridružuje razlogom izpodbijanega sklepa (točka 12), da odklonilno in ogrožujoče vedenje nasprotnega udeleženca utemeljuje pravilnost odločitve o enoletni namestitvi.

11. V skladu z navedenim je revizijsko sodišče zaključilo, da niso podane bistvene kršitve določb postopka in zmotna uporaba materialnega prava, zaradi česar je neutemeljeno revizijo udeleženca zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 383. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 77/2008. Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 97/2009 in 84/2012. Op. št. (3): Glej http://www.mdrsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/dusevno_zdravje/varovani_oddelki.