Jedro

Ker je poslovni delež en sam, enovit in ne pripada zgolj A. A., temveč tudi upnici, bi A. A. lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico, kar pa v Pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 8.11.2023, ni upoštevano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep prvostopnega sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog pritožnika (predlagatelja in udeleženca) za vpis spremembe pri poslovnem deležu zaporedna št. 54027 imetnika A. A. in sicer (vpis spremembe družbenika, poslovnih deležev in družbene pogodbe pri subjektu vpisa). Predlog je zavrnilo, ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz prvega odstavka 34. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Sklenjena Pogodba o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža z dne 8.11.2023, (ki je podlaga za vpis spremembe družbenika in poslovnih deležev), ne upošteva zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve pri 1/2 tega poslovnega deleža, saj je poslovni delež en sam, enovit in je namen vpisanega zavarovanja priznati upnici imetništvo istega poslovnega deleža, ki pripada A. A. Slednji bi lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico (480. člen ZGD-1). Upoštevaje navedeno in vpisano prepoved odtujitve, je predmet obveznosti iz pogodbe nedopusten, posledično pa pogodba nična (35. člen OZ).

2. Pritožnika v pravočasni pritožbi izpodbijata v uvodu navedeni sklep registrskega sodišča iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje ali pa spremeni sklep registrskega sodišča in dovoli vpis.

Navajata, da je A. A. pri subjektu vpisa vpisan kot imetnik celotnega poslovnega deleža, da je s Pogodbo o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža z dne 8. 11. 2023 prenesel na tretjo osebo del poslovnega deleža v 1 % glede na celotni osnovni kapital, da je na 1/2 odsvojitelju lastnega poslovnega deleža zaznamovana obremenitev vpisa zavarovanja nedenarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve z začasno odredbo po sklepu Okrožnega sodišča v Celju P 376/2019 z dne 13. 9. 2019 in dopolnilnim sklepom z dne 19. 9. 2019, da pa lahko odsvojitelj prosto razpolaga z delom njemu neobremenjenega poslovnega deleža, kar je 50 % od celotnega osnovnega kapitala in je predmet pogodbe prodaja dela neobremenjenega poslovnega deleža v višini 1 % od celotnega osnovnega kapitala, nominalno 87,63 EUR. Ni resnično, da s pogodbo o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža ni bilo upoštevano vpisano zavarovanje z začasno odredbo. Odsvojitelj je upošteval prepovedano razpolaganje s poslovnim deležem, ki presega nominalno 4.381,50 EUR glede na osnovni kapital in registrsko sodišče ni imelo zakonske podlage za zavrnitev predlaganega vpisa. Sama tehnika vpisa pa ne more biti razlog za zavrnitev vpisa, saj nikjer ni določeno, da ni mogoče formalno prilagoditi zavarovanega dela poslovnega deleža na način, da se pri 99 % deležu imetnika A. A. vpiše zavarovanje s prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist upnice, ki se nanaša na 50 % poslovnega deleža oziroma nominalno 4.381,00 EUR glede na osnovni kapital. S tem bi bil dosežen namen zavarovanja upnice, ki ga zasleduje z začasno odredbo. Pravdno sodišče je namreč dovolilo zavarovanje do višine tožničine nedenarne terjatve in v obsegu kot je upnica zahtevala, s 3. členom Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in načelom sorazmernosti. Obseg zavarovanja kot ga je dovolilo pravdno sodišče ne more predstavljati prepovedi razpolaganja s celotnim poslovnim deležem. Drugačno postopanje registrskega sodišča je nezakonito in v nasprotju z Ustavo RS. Iz pogodbe o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža z dne 8. 11. 2023 ne izhaja, bi imetnik razpolagal z delom obremenjenega poslovnega deleža in upnica ni prikrajšana. Razlaga registrskega sodišča, da prepoved odtujitve in obremenitve 1/2 poslovnega deleža v družbi pomeni prepoved razpolaganja s celotnim poslovnim deležem je v nasprotju z določbami SPZ, v nasprotju z 3. členom ZIZ (načelo sorazmernosti) in 268. členom ZIZ (učinek sklepa o začasni odredbi), v nasprotju s 35. členom OZ, v nasprotju z 10. členom ZSReg po katerem mora sodišče opraviti vpis, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so priložene potrebne listine in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Registrsko sodišče je brez pravne podlage odvzelo A. A. pravico do razpolaganja z njemu lastno polovico poslovnega deleža, ki ni obremenjena. S tem je prekoračilo pooblastila in odločilo preko meja pravnomočne začasne odredbe ter kršilo določbo 12., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg. Da poslovni delež ni stvar in da določbe o varstvu lastnine zanj ne veljajo, so napačne, saj je poslovni delež vrsta premoženjske pravice, SPZ pa določa, da se v tem primeru smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za stvar ( I Cpg 251/2021).

Pogodba o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža z dne 8.11.2023 ni nična, saj izrecno določa, da se odsvoji 1 % dela poslovnega deleža, ki ni obremenjen s prepovedjo razpolaganja in se ne poseže v prepoved razpolaganja in predmet ni nedopusten. S pogodbo ni bilo poseženo v pričakovanja upnice za katere je vložila tožbo in so zavarovana z začasno odredbo. Noben prisilni predpis ne prepoveduje A. A. razpolaganje z neobremenjenim delom poslovnega deleža in je v tem delu obrazložitev registrskega sodišča zgrešena in rezultat zmotne uporabe materialnega prava. Registrsko sodišče si zmotno razlaga tudi določbo 268. člena ZIZ glede učinka sklepa o začasni odredbi, ki določa, da ima sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku učinek sklepa o izvršbi sklicujoč se na določbo drugega odstavka 165. člena ZIZ. Določbe o izvršbi na poslovnem deležu (ZIZ 165/2) se uporabljajo v postopku prodaje poslovnega deleža, začasna odredba v zavarovanje terjatev pa nima nobene zveze z izvršbo na poslovnem deležu in veljajo določbe ZIZ-1 o začasnih odredbah. Določba, da ima začasna odredba učinek sklep o izvršbi pomeni le, da je začasna odredba posredno izvršljiva ter posredovana pristojnemu organu v izvedbo. Prav tako ne gre za ničen pravni posel zaradi domnevne kršitve določbe o skupnem imetništvu poslovnega deleža po prvem odstavku 480. člena ZGD-1. Zmotno je stališče, da je določba kogentna, saj ureja notranja razmerja med družbeniki. Registrsko sodišče ni upoštevalo, da se za družbenika oziroma imetnika poslovnega deleža šteje tisti, ki je vpisan v sodnem registru, kar je A. A. Prav tako je prejudiciralo več imetnikov istega poslovnega deleža, kar je brez pravne podlage in nedopustno, še zlasti ker je sporno vprašanje, ki ga mora rešiti pravdno sodišče in ni zakonske določbe, da mora pri razpolaganju s poslovnim deležem vpisanega imetnika sodelovati njegov zakonski ali izvenzakonski partner kot skupni imetnik poslovnega deleža. Določbe o skupnem imetništvu poslovnega deleža ni razlagati z določbami o skupni lastnini zakoncev po določbah ZD. Pa še te pogodbe, kadar gre za skupno lastnino, so izpodbojne in ne nične (VSL III Cp 734/2020).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj sklep razloge ima, ti so med seboj skladni in jih je mogoče preizkusiti, prav tako ni ugotoviti nobene protispisnosti in so tovrstni pritožbeni očitki neutemeljeni.

5. Tudi očitana kršitev iz 12. točke 339/II ZPP, ki se nanaša na spoštovanje pravnomočnosti, (če je bilo odločeno o zahtevku o katerem že teče pravda ali o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno ali o katerem je že bila sklenjena poravnava), ni podana. Registrsko sodišče namreč ni odločalo o zahtevku o katerem bi že bilo pravnomočno odločeno, o katerem teče pravda oziroma je bila sklenjena poravnava in tudi ne preko meje pravnomočne začasne odredbe, saj v postopku vpisa sprememb družbenika, poslovnih deležev in družbene pogodbe v sodni register, odloča zgolj o utemeljenosti vpisa predlaganih podatkov v sodni register. V okviru predhodnega preizkusa predloga za vpis presoja izpolnitev procesnih predpostavk za odločanje o predlogu iz 29. člena ZSReg in materialnopravne predpostavke za vpis na podlagi listin, ki so priložen k predlogu (34. člen ZSReg). Izdani sklep pravdnega sodišča o začasni odredbi ni bil predmet odločanja registrskega sodišča in pritožbene navedbe o očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi s tem niso podane.

6. Za pritožbo ni sporno, da je A. A. vpisan pri subjektu vpisa kot imetnik edinega poslovnega deleža, da je pri tem poslovnem deležu vpisana obremenitev in sicer je zaznamovan vpis zavarovanja nedenarne terjatve z začasno odredbo po sklepu Okrožnega sodišča v Celju P 376/2019 z dne 13.9.2019 in dopolnilnem sklepu istega sodišča z dne 19.9.2019, s čimer je zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve pri 1/2 poslovnega deleža te družbe v korist B. B. Prav tako za pritožbo ni sporno, da spada poslovni delež v skupno premoženje. Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da je registrsko sodišče prejudiciralo več imetnikov poslovnega deleža. Registrsko sodišče je v okviru predhodnega vprašanja (prvi odstavek 33. člena ZSREg) ugotovilo, da navedeni poslovni delež spada v skupno premoženje, na katerem ima upnica 1/2 delež, kar pomeni, da poslovni delež ne pripada zgolj A. A., ampak tudi njej (11. točka obrazložitve sklepa), kar je smelo glede na (za pritožbo) nesporno ugotovitev, da poslovni delež spada v skupno premoženje. Določba 480. člena ZGD-1, pa določa, če poslovni delež pripada več osebam uresničujejo pravice in so odgovorne za obveznosti iz poslovnega deleža skupno.1 Ker je poslovni delež en sam, enovit in ne pripada zgolj A. A., temveč tudi upnici, bi A. A. lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico, kar pa v Pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 8.11.2023, ni upoštevano. Glede na navedeno je registrsko sodišče zavrnilo predlog za vpis spremembe družbenika in poslovnih deležev, ker niso izpolnjene materialnopravne predpostavke iz prve točke 34. člena ZSReg (11. točka obrazložitve). Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Vpis družbenikov v sodni register v skladu z 482. členom ZGD-1 nima konstitutivnih učinkov in pritožbeno zavzemanje, da se za družbenika oziroma imetnika poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodnem registru ni absolutno.

7. Registrsko sodišče je razpolaganje s poslovnimi deleži pravilno oprlo na zakonska določila ZGD-1 in sicer na določbe 480. do 483. člen ZGD-1, ki urejajo to tematiko (8. točka obrazložitve sklepa) in k temu ni kaj dodati. Drugačne pritožbene navedbe, da določb o skupnem imetništvu poslovnega deleža po ZGD-1 ni moč razlagati z določbami o skupni lastnini zakoncev po določbah ZD, da ni zakonske podlage za sodelovanje zakoncev pri razpolaganju s poslovnim deležem, so pavšalne, presplošne in se pritožbeno sodišče do njih niti ne more opredeliti.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je s pogodbo o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža z dne 8. 11. 2023 bilo upoštevano vpisano zavarovanje z začasno odredbo, da je pritožnik v celoti upošteval prepoved razpolaganja, saj mu ni bilo prepovedano razpolagati s poslovnim deležem nad 1/2, da sama tehnika vpisa ne more biti razlog za zavrnitev vpisa, da bi se lahko formalno prilagodila tako, da se zavaruje upnico in pravico razpolaganja vpisanega imetnika poslovnega deleža in tretjega kot pridobitelja, da je bil namen zavarovanja z začasno odredbo zgolj do višine deleža izraženega v višini 4.381,50 EUR glede na osnovni kapital in da obseg zavarovanja, ki ga je dovolilo pravdno sodišče z začasno odredbo ne predstavlja prepovedi razpolaganja s celotnim poslovnim deležem (340. in 341. člen ZPP).

9. Kot je pojasnilo registrsko sodišče v 10. točki obrazložitve, z navedenimi razlogi pa soglaša in jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, jih pa na tem mestu ne povzema v celoti, temveč zgolj izpostavlja, da v smislu drugega odstavka 471. člena ZGD-1, iz katerega izhaja sorazmernost poslovnega deleža z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu družbe, je zavarovana 1/2 poslovnega deleža v nominalni višini 4.381,50 EUR in bi se ob dovolitvi predlaganega vpisa zavarovanje raztezalo le še na 1/2 99 % deleža A. A. v nominalni višini 4.337,69EUR, saj je predmet zavarovanja 1/2 poslovnega deleža A. A. S takšno spremembo bi se zavarovana polovica poslovnega deleža zmanjšala tako v odstotku kot tudi nominalno, kar pa ni dopustno in bi se na takšen način poseglo v zavarovalni del poslovnega deleža. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da s pogodbo o odsvojitvi in prevzemu poslovnega deleža dne 8. 11. 2023 ne bi bilo poseženo v zavarovanje 1/2 poslovnega deleža v nominalni višini 4.381,50 EUR. Registrsko sodišče ni z nobenim svojim ravnanjem, kar mu neutemeljeno očita pritožba, posegalo (oz. presegalo) v obseg zavarovanja kot ga je dovolilo pravdno sodišče, temveč je zgolj pojasnilo na kakšen način bi bilo ob dovolitvi vpisa predlaganih sprememb poseženo tudi v zavarovano 1/2 poslovnega deleža, kar pa ni dopustno.2

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o odvzemu pravice razpolaganja A. A. z neobremenjenim delom poslovnega deleža, oziroma, da je odločalo preko pravnomočne začasne odredbe, saj registrsko sodišče o tem ni odločalo, kar je že bilo pojasnjeno.

11. Prav tako se pritožba neutemeljeno zavzema, da bi registrsko sodišče moralo prilagoditi tehniko vpisa predlagane spremembe tako, da bi se pri 99 % deležu odsvojitelja vpisalo zavarovanje 1/2 poslovnega deleža v višini 4.381,50 EUR. Sodni register je namreč javna knjiga (7. člen ZSReg) namenjena vpisu in objavi podatkov o pomembnih dejstvih glede družb in drugih subjektov. Način in postopek vpisa določa Zakon o sodnem registru in nobeno prilagajanje za katerega se zavzema pritožba, ni dopustno. Vpisujejo se namreč le tisti podatki, za katere zakon tako določa in na način kot zakon določa. 12. Pritožbene navedbe s katerimi utemeljuje, (-) da ne gre za ničen posel zaradi morebitne kršitve določbe o skupnem imetništvu poslovnega deleža, (-) da so pogodbe, če gre za skupno lastnino, razpolaga pa le eden izmed zakoncev izpodbojne, (-) da pogodba o odsvojitvi in prevzemu dela poslovnega deleža ni nična in predmet pogodbe ni nedopusten, so v registrskem postopku, kjer se presoja zgolj predpostavke po 29. in 34. členu ZSReg v zvezi z vpisom posameznih podatkov v sodni register, nerelevantne. Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka (19. člen ZSReg), postopek vpisa v sodni register je hiter (13. člen ZSReg). Ničnost oz. izpodbojnost pa se lahko uveljavlja in ugotavlja le v pravdnem postopku.

13. Glede pritožbenih navedb s katerimi uveljavlja, da je poslovni delež vrsta premoženjske pravice, za katere se smiselno uporabljajo določbe SPZ in sicer določila, ki veljajo za stvar, sklicujoč se na sodbo VSL Cpg 251/2021, v ničemer ne vpliva na odločitev v konkretnem primeru. Navedena sodna praksa se nanaša na primer izključitve družbenika iz družbe po 501. členu ZGD-1, kjer je višje sodišče zavzelo stališče, da gre pri imetništvu poslovnega deleža v gospodarski družbi za izvrševanje lastninske pravice, če tega ne bi upoštevali, bi to pomenilo nedopusten poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Navedeno upravičenje pa ni absolutno, saj ne sme posegati v pravice drugih oseb. V nadaljevanju izpeljan pritožbeni zaključek, da tudi v okoliščinah konkretnega primera imetnikovo razpolaganje ne bi v ničemer poseglo v pravico tretje kot upnice, je v nasprotju z ugotovitvijo registrskega sodišča, da bi se z dovolitvijo vpisa predlagane spremembe poseglo tudi v zavarovano 1/2 poslovnega deleža, kar pa ni dopustno (točka 9. obrazložitve te sodbe).

14. Pritožbene navedbe, da si registrsko sodišče napačno razlaga določbe 165.člena ZIZ o izvršbi na poslovni delež družbenika, zlasti drugi odstavek 165. člena ZIZ ter zmotno in samovoljno razlaga določbe 268. člena ZIZ glede učinka sklepa o izvršbi, izdanega v pravdnem postopku, da izvršba v zavarovanje terjatve nima nobene zveze z izvršbo na poslovnem deležu in tudi s tega vidika ni bila kršena nobena prepoved razpolaganja in se ne posega v začasno odredbo, merijo sicer na pravilno uporabo materialnega prava (341. člen ZPP), vendar niso utemeljene.

15. V konkretnem primeru je pri navedenem poslovnem deležu imetnika A. A. vpisana obremenitev in sicer je zaznamovan vpis zavarovanja nedenarne terjatve z začasno odredbo po sklepu Okrožnega sodišča v Celju P 376/2019 z dne 13.9.2019 in dopolnilnem sklepu istega sodišča z dne 19.9.2019, zaznamovana je prepoved odtujitve in obremenitve pri 1/2 poslovnega deleža v korist B. B. Navedeni sklep o izdani začasni odredbi ni predmet odločanja registrskega sodišča. Registrsko sodišče ni razlagalo niti določbe 268. člen ZIZ, niti določbe 2. odstavka 165. člena ZIZ in so tovrstne pritožbene navedbe napačne in zavajajoče. Sicer pa 268. člen ZIZ določa, da ima sklep o začasni odredbi kadar je izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi, kar pomeni, da tudi začasna odredba, ki se nanaša na poslovne deleže družbenikov d.o.o. smiselno velja 165. člen ZIZ o izvršbi na poslovni delež družbenika. Zaznamba začasne odredbe se vpiše v sodni register še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, se pa začasna odredba od sklepa o izvršbi razlikuje v tem, da se na njeni podlagi po drugem odstavku 271. člena ZIZ ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja, to je na poslovnem deležu družbenika in se pri izvedbi zaznambe začasne odredbe v sodni register vpiše v korist upnika navedenega v začasni odredbi le prepoved razpolaganja ali obremenitve s poslovnim deležem družbenika, ki je kot dolžnik naveden z začasno odredbo. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

16. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 S skupnim premoženjem zakonca upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (69. člen Družinskega zakonika). 2 Gre tudi za skupno premoženje in delitve še ni bilo