Jedro

Ker so popravki odločb sestavni deli odločb o prekrških in drugih odločb, je pritožbeno sodišče navedbe v pritožbi zagovornika zoper sklep o popravi pomot štelo kot del pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožba storilčevega zagovornika se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 1. 2010 je sodišče prve stopnje storilcu V. P. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije B, G in H, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 25. 8. 2008, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, s sklepom (o popravi) z dne 11. 2. 2010 pa je sklenilo, da se v prej omenjenem sklepu v tretjem odstavku obrazložitve popravita ime in priimek storilca tako, da se ime in priimek storilca pravilno glasita V. P. Zoper oba sklepa se pritožuje storilčev zagovornik, ki v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ko je v izreku in uvodu izdalo sklep zoper storilca, v obrazložitvi pa ugotovilo, da je druga oseba, in sicer J. S. v obdobju, kot izhaja iz izreka sklepa, dosegel 19 kazenskih točk. Sodna odločba se v obrazložitvi ne more sklicevati na dejanski stan, ki ga je izpolnila neka druga oseba, zato sklepa v delu, ki se nanaša na obdolženca, niti ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, kaj je zakrivil obdolženec, kdaj in s katerimi odločbami so mu bile izrečene kazenske točke, zato predlaga razveljavitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V pritožbi zoper sklep o popravi pa zagovornik navaja, da je s sklepom z dne 11. 2. 2010 sodišče popravljalo napake v obrazložitvi sklepa, kar je nedopustno, saj se lahko popravljajo le napake v izreku sklepa. Če bi veljalo to, kar je naredilo prvostopenjsko sodišče, bi bilo vedno mogoče sanirati kršitve v postopku z izdajo popravnega sklepa. Napake se popravljajo le v tistem delu, ki se tiče odločitve sodišča, ne pa v razlogih za odločitev.

Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so popravki odločb sestavni deli odločb o prekrških in drugih odločb (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. IV Ips 53/2008 z dne 18. 11. 2008), zato je pritožbeno sodišče navedbe v pritožbi zagovornika zoper sklep z dne 11. 2. 2010 štelo kot del pritožbenih navedb zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in je tako obe pritožbi obravnavalo kot eno pritožbo zoper en sklep.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče nima pravice popravljati napake v obrazložitvi sklepa, pritožbeno sodišče poudarja, da II. odst. 46. čl. ZP-1 določa, da lahko organ, ki je izdal odločbo, s sklepom vsak čas po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka popravi pomote v pisavi ali v številkah ali druge očitne pomote v odločbi, sestavni del odločbe pa je tudi obrazložitev. Tako je možno popravljati tudi pomote v obrazložitvi, kar ne pomeni, da se s tem dopušča možnost sanirati kršitve v postopku z izdajo popravnega sklepa, kot zmotno trdi zagovornik. Izdaja sklepa o popravi je možna le kadar gre za očitne pomote, če so na primer napačno napisana imena, datumi, naslovi zakonov, posamezne besede in podobno, torej pomote tehničnega značaja, ne more pa se s sklepom o popravi odpraviti vsebinskih pomanjkljivosti ali napak v odločbi oziroma zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe. V konkretni zadevi je šlo za očitno pisno pomoto, saj je zgolj v tretjem odstavku obrazložitve bilo zapisano napačno ime storilca, medtem ko je v uvodu in izreku ter v zadnjem odstavku obrazložitve navedeno pravilno ime storilca, podatki o doseženem številu točk in odločbah, s katerimi je kazenske točke dosegel pa se nedvomno nanašajo na storilca V. P. in se navedbe v izpodbijanem sklepu glede teh dejstev v celoti ujemajo s podatki v obvestilu Ministrstva za pravosodje RS, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij (list. št. ...), ki je tudi podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, kot tudi z overjenima fotokopijama plačilnega naloga in sodbe o prekršku, ki jih sodišče prve stopnje navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in se nahajata v spisu. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe o absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ki naj bi bila v tem, da je sodišče prve stopnje v izreku in uvodu izdalo sklep zoper storilca, v obrazložitvi pa ugotovilo, da je J. S. v obdobju od 13. 2. 2008 do 9. 10. 2009, dosegel 19 kazenskih točk, saj je iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa ter spisovnega gradiva jasno razvidno, da se sodba o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. PR 1324/2006 z dne 25. 8. 2008, ki je postala pravnomočna 9. 10. 2009 in plačilni nalog Postaje prometne policije C., št. ... z dne ..., ki je postal pravnomočen 22. 2. 2008, nanašata na storilca V. P. Ker se izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sklicuje na dejanski stan, ki naj bi ga izpolnila neka druga oseba, kot neutemeljeno navaja zagovornik v pritožbi, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na obdolženca, ni mogoče preizkusiti.

Ob ugotovitvah, da je storilec s prej omenjenima odločbama v obdobju krašjem od treh let dosegel 19 kazenskih točk v cestnem prometu, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s III. odst. 22. čl. ZP-1, ko je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker III. odst. 22. čl. ZP-1 določa, da se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel predpisano število 18 kazenskih točk, bi sodišče moralo storilcu izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije, ki so bile vpisane vanj na dan 23. 9. 2006, saj je takrat storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk, in ne na dan 25. 8. 2008, kot je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje, saj je takrat bila izdana sodba o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Navedena pomota pa na zakonitost in pravilnost sprejete odločitve ni vplivala, saj iz spisovnega gradiva izhaja, da je storilec vozniško dovoljenje za vse kategorije, ki so vpisane vanj tj. B, G in H, pridobil že 15. 1. 1980 in jih je posedoval tako na dan 23. 9. 2006, kot na dan 25. 8. 2008. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo s posebnim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerilo prvostopenjsko sodišče.