Jedro

Obstoj ekonomske odvisnosti sam po sebi ne pomeni podlage za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj takšna podlaga obstaja le, če so podani tudi elementi delovnega razmerja, ki jih mora tožnik izrecno (in v roku) uveljavljati, tako da postavi ustrezen zahtevek. Če tega ne stori, ne gre za spor iz a točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Na ugovor toženke je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom VL 45636/2015 z dne 25. 5. 2015 sklep o izvršbi z dne 20. 4. 2015 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V nadaljevanju se je to sodišče s sklepom X Pg 2027/2015 z dne 19. 8. 2015 izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev temelji na navedbah tožnika, da v skladu z 213. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) sodi v kategorijo ekonomsko odvisnih oseb, za katere zakon zagotavlja omejeno delovno pravno varstvo. To naj bi pomenilo, da gre za uveljavljanje varstva pravic po določbah ZDR-1; za takšne primere je v skladu s 5. in 8. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) določena pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena, zadeva pa vpisana pod opr. št. I Pd 966/2015, je 2. 2. 2016 sprožilo spor o pristojnosti, saj meni, da ni pristojno za odločanje. Navaja, da dejstvo ekonomske odvisnosti v skladu z ZDR-1 še ne daje podlage za pristojnost delovnega sodišča. To sodišče bi bilo pristojno le v primeru, če bi tožnik uveljavljal, da iz razmerja s toženko izhajajo elementi delovnega razmerja, vendar tega ni zahteval. 3. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da sta stranki sklenili svetovalno pogodbo, ki jo je toženka februarja 2015 odpovedala in zavrnila račune za opravljene storitve in stroške. V zvezi s tem tožnik uveljavlja varstvo pravic po določbah 213. in 214. člena ZDR-1, saj naj bi bil ekonomsko odvisna oseba. To naj bi pomenilo, da bi morala toženka pri odpovedi spoštovati odpovedni rok po ZDR-1, pogodba pa bi lahko prenehala veljati šele z iztekom teka roka, to je 23. maja 2015. Uveljavlja plačilo opravljenih storitev in stroškov za mesece januar 2015, februar 2015 in marec 2015, kar znaša 29.756,79 EUR. Pridružuje si pravico zvišati zahtevek za mesečne zneske storitev za april in maj 2015. Toženka zanika obstoj ekonomske odvisnosti tožnika oziroma upravičenost do omejenega delovnega pravnega varstva, saj od tožnika ni bila obveščena o pogojih, pod katerimi deluje, itd. 5. Delovno sodišče kot specializirano sodišče je pristojno za odločanje le v tistih sporih, za katere tako določba zakon. Individualni delovni spori, v katerih odloča, so opredeljeni v 5. členu ZDSS-1. Za odločanje o pristojnosti v konkretnem sporu so zlasti pomembne določbe a, b in h točke prvega odstavka 5. člena ZDSS (1).

6. V skladu z ZDR-1 je ekonomsko odvisni osebi zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo in v zvezi s tem uporaba določb tega zakona o prepovedi diskriminacije, o minimalnem odpovednem roku, prepovedi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pogodb v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, o plačilu za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov ter o uveljavljanju odškodninske odgovornosti (214. člen ZDR-1).

7. To pa ne pomeni, da je navedeno varstvo zagotovljeno v postopku pred delovnimi sodišči. Pristojnost delovnega sodišča ne izhaja iz 213. in 214. člena ZDR-1, drugih določb tega zakona ali določb nekega drugega zakona (v zvezi s h točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1).

8. Ta pristojnost tudi ni podana na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, iz katere izhaja, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Pri ekonomsko odvisni osebi ni podan noben od obeh elementov - ne gre za pravice iz delovnega razmerja niti za razmerje med delavcem in delodajalcem. Ekonomska odvisna oseba namreč ni v delovnem razmerju, temveč gre za samozaposleno osebo, ki ne zaposluje delavcev (prvi odstavek 213. člena ZDR-1). Obstoj ekonomske odvisnosti tudi sam po sebi ne pomeni podlage za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj takšna podlaga obstaja le, če so podani tudi elementi delovnega razmerja, ki jih mora tožnik tudi izrecno (in v roku) uveljavljati, tako da postavi ustrezen zahtevek. Če tega ne stori, ne gre za spor iz a točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. 9. Spor med strankama je torej spor iz obligacijskega razmerja, za odločanje v tem sporu pa je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Iz a točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja, iz b točke, da je pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, v h točki pa zakon napotuje na pristojnost delovnega sodišča, ki je določena v drugem zakonu.