Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker vloga prvotoženke ne predlaga postavitev v prejšnjem stanju oziroma ne trdi, da bi zamudila kakšen rok, ni mogoče te vloge šteti kot predlog za postavitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP. Vloga trdi, da toženca nista prejela ne tožbe ne zamudne sodbe. Vmes je tudi pritožba odvetnika tožencev, ki je sodišče tudi ni obravnavalo.
I. Pritožbi prvotožene stranke se ugodi, sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Pritožba drugotožene stranke se zavrže. III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prvotožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.
2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo obe toženi stranki in sicer laično. Naslovita jo kot „ugovor“. Predlagata, da se zadeva vrne v prejšnje stanje. Prejeli sta prvi dopis sodišča z datumom 7. 12. 2020, ki se nanaša na pravdo domnevnega upnika A. A. proti domnevnima dolžnikoma. Sama sodba je bila kot zamudna 31. 7. 2020. O zadevi nista bila nikoli obveščena niti o tožbi. Nista vabljena na sodišče in nista bila pozvana, da odgovorita na pravdo in podata svoje argumente. Prišlo je do procesne napake. Tožnik je na naslovu X., odstranil hišni predalčnik, ga nadomestil s svojim in pobiral pošto z goljufivim namenom prirediti potek sodnega postopka v prid zamudne sodbe. Tako je navedeno v zapisniku Okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 27. 2. 2020. Tako je pobral vso pošto in je ni izročil naslovnikoma. V zapisniku o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon in datum 4. 3. 2020 je navedel, da je poprosil enega izmed sosedov, da iz nabiralnika v Y. vzame pošto in mu jo dostavi. Namen A. A. je bil zlonameren. Sodba se nanaša na neplačevanje najemnine in tožnik navaja, da gre za skupno 2.800,00 EUR in se sklicuje na tripartitni dogovor. B. B. je A. A. izročil 650,00 EUR gotovine, kolikor je znašal dolg in to je bilo dogovorjeno za poplačilo najemnine. Obstaja tudi dolg tožnika do C. C. in D. D. zaradi vlaganj v hišo. Ustni dogovor je bil, da se sama najemnina od 16. 7. 2019 do izselitve ne plačuje, potem naredi primopredajni zapisnik in ugotovi dejansko stanje in stroški pobotajo. Tožnik je priznal dolg 4.400,00 EUR do tožencev. Predlaga, da sodišče preveri celoten proces do zamudne sodbe in upošteva navedena dejstva.
3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev. Opozarja, da tožeča stranka ni prejela predloga D. D. za postavitev v prejšnje stanje. Zato ni imel možnosti, da se o tej zadevi izjavi. Sklicuje se na načelo kontradiktornosti. Predlog je nesklepčen. Pritožnika v pritožbi ne pojasnita, za katero kršitev gre.
4. Pritožba D. D. je utemeljena. Pritožba C. C. pa ni dovoljena.
5. Sodišče prve stopnje je obravnavalo vlogo z dne 8. 12. 2020 (list. št. 38) in to štelo za predlog B. B. za postavitev v prejšnje stanje. B. B. je naslovila to vlogo na sodišče in na vlogi je njen podpis. C. C. ni podpisal te vloge, zato je sodišče obravnavalo le vlogo B. B. To se vidi iz uvodoma sklepa in iz izreka sklepa sodišča prve stopnje. Ker sodišče ni odločilo o pravici C. C., je pritožbeno sodišče moralo njegovo pritožbo, ki je naslovljena „ugovor“, zavreči. Gre za nedovoljeno pritožbo (1. točka 365. člena ZPP).
6. Pač pa je treba obravnavati pritožbo prvotoženke, ki izpodbija sklep, da se predlog za postavitev v prejšnje stanje zavrne. Najprej je treba ugotavljati, kaj je sodišče presojalo. Presojalo je vlogo prvotoženke (list. št. 38), ki je prejela dopis sodišča z dne 7. 12. 2020, ko je sodišče poslalo sodbo FURS-u in v vednost pravdnim strankam. Na ta dopis sodišča je prispela vloga B. B. Navajala je, da ne ona ne drugotoženec ni bil obveščen o sami zadevi, da ni bila vabljena na sodišče in da je prišlo do procesne napake. Navajala je, da stanujeta oba na naslovu Z. in da nista bila vabljena na sodišče kot stranki in s tem nista imela možnost sodelovanja v postopku. Predlagala sta, da se zamudna sodba razveljavi in vse vrne na začetek, ker imata dokaze, ki jih lahko predložita.
7. Sodišče prve stopnje pa je to vlogo štelo kot predlog za postavitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP.
8. Sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da vloga očita sodišču, da tožba ni bila vročena in tudi ne sodba, in da toženka ne trdi, da bi zamudila procesni rok. Pravilno tudi ugotavlja, da nevročitve ni mogoče sanirati z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Pravilno ugotavlja, da če bi šlo za napake sodišča, jih ni mogoče uveljavljati kot razlog za postavitev v prejšnje stanje. Vse to pokaže, pa tudi iz sklepa (točka 7) izhaja, da ne gre za predlog za postavitev v prejšnje stanje. Vlogo sodišče presoja po vsebini. Tako se izkaže, da vloga prvotoženke ni predlog za postavitev v prejšnje stanje in ga zato sodišče ne more tako obravnavati. Gre torej za nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in o vsebini same vloge prvotoženke. O vsebini vloge pa sklep nima odločilnih dejstev. Tako je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnje poslovanje sodišča (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
9. Pač pa je treba opozoriti, da vsebina vloge izpodbija pogoje za izdajo zamudne sodbe oziroma trdi, da stranki nista prejeli „vabila“ na sodišče in nista imela možnosti obrambe. Ni mogoče tudi mimo dejstva, da je iz vsebine vloge odvetnika tožencev (list. št. 40-41) moč ugotoviti, da trdi, da toženca nista bila seznanjena s postopkom, da nista prejela tožbe in ne sodne odločbe. Tako bo treba tudi to vlogo presojati po vsebini ali pozvati odvetnika, da se o tem izjavi. Iz obeh vlog pa je moč ugotoviti, da v prvi vlogi prvotoženka, v odvetnikovi vlogi pa obe pravdni stranki, izpodbijata pravilnost postopka, vročanje tožbe in zamudne sodbe. Zato naj v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje o teh dveh vlogah ponovno odloči. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.