Jedro

Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku je bil v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele po poravnalnem naroku, zato je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 176,60 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da ni umaknil tožbe, ampak je to storil pooblaščenec brez tožnikovega soglasja. ZPP določa, da mora stranka dati za umik posebno pooblastilo. Takšnega pooblastila tožnik odvetniku ni dal niti ni privolil v umik tožbe. O opravljeni glavni obravnavi dne 22. 11. 2012 odvetnik tožnika ni obvestil in je o njej tožnik prvič izvedel v izpodbijanem sklepu. Sodišče tožniku ni poslalo vabila na glavno obravnavo. Tožnik se z umikom ne strinja in zahteva meritorno odločitev.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka zavrača navedbe pritožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje tožnik v pritožbi.

V spisu je splošno pooblastilo (list. št. 3), ki ga je tožnik odvetniku podpisal za vsa pravdna dejanja. Na podlagi takega pooblastila je pooblaščenec na poravnalnem naroku dne 22. 11. 2012 v celoti umaknil tožbo, ki je bila vložena dne 18. 4. 2011. Po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP ima namreč odvetnik v primeru, če mu da stranka pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančno navedla njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa umakniti tožbo. Po 92. členu ZPP imajo pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka. Umik tožbe na poravnalnem naroku dne 22. 11. 2011 je bil torej v skladu s podpisanim pooblastilom. Pooblastilo je prenehalo veljati z naznanilom preklica sodišču šele dne 15. 12. 2012, zato je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu z določili 188. člena ZPP vzelo umik na znanje in postopek ustavilo. Na drugačno odločitev v tem sporu ne more vplivati to, da sodišče ni vabilo tožnika na narok za glavno obravnavo, saj se po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP pisanja vročajo pooblaščencu in ne neposredno stranki.

Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.