Jedro

Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse (in sicer s predložitvijo izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju), je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.

Zakonska določba, ki predvideva pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih taks (to sta določbi prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1), hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepoma z dne 20.2.2012: tožničino pritožbo zoper sklep z dne 14.11.2011 zavrglo (redna št. 7) tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje z dne 2.11.2011 zavrnilo (redna št. 6).

2.Zoper oba sklepa se je (z eno vlogo) pravočasno pritožila tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in jo oprosti plačila sodnih taks. Poudarila je, da sklep o zavrženju njenega predloga, iz razloga ker ni predložila izpolnjene izjave o premoženjskem stanju, in o zavrženju pritožbe (ki je dovoljena na podlagi zakona) kot nedovoljene (opr. št. P 2650/2011-III z dne 20.2.2012), nima podlage v zakonu, na podlagi katerega je bil izdan (zaradi česar je v celoti nepravilen in nezakonit). Ker je bila odpuščena iz krivdnega razloga in ne prejema socialne pomoči ali drugih javnih dajatev, se na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah šteje, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (medtem ko družinskih članov nima), kar vse pomeni, da izpodbijani sklep nima podlage v veljavnem zakonu in je v celoti nepravilen (nezakonit). Zato tožnica (ki je brezposelna in nima dohodkov/prejemkov, ki so vir dohodnine, zapuščine, dediščine, darila in podobno) pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in jo iz razlogov brezposelnosti (ki je razlog za oprostitev plačila taks na podlagi zakona) oprosti plačila sodnih taks. Ker Zakon o sodnih taksah ne določa, da je moč predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrniti s sklepom, prav tako pa ne določa, da je zoper sklep o zavrnitvi (oziroma zavrženju) predloga dovoljena pritožba, to pomeni, da je pravni pouk izpodbijanega sklepa v celoti nepravilen (nezakonit).

3.Pritožbi sta neutemeljeni.

4.Sklep P 2650/2011-III z dne 14.11.2011, s katerim je sodišče prve stopnje (upoštevajoč določbo drugega in tretjega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1) tožnici naložilo, (1) da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse (in sicer s predložitvijo izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju), je sklep procesnega vodstva, zoper katerega (2) v skladu s tretjim odstavkom 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni pritožbe. (3)Iz omenjenega razloga je odločitev o zavrženju njene pritožbe zoper sklep z dne 14.11.2011 kot nedovoljene (prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP) povsem pravilna. (4)

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, izhajajo natančno in prepričljivo podane ugotovitve (do katerih je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi tožničine izjave o premoženjskem stanju oziroma lastnih poizvedb opravljenih pri Davčnem uradu Ljubljana, pri S d.d., pri UE Ljubljana, pri GURS in H. d.d.) o tožničinem premoženju in dohodkih. Tem ugotovitvam pritožba (konkretizirano) ne oporeka. Okoliščina, da je tožnica edina družbenica pravne osebe, predvsem pa njeni visoki prihodki predlagane taksne oprostitve ne opravičujejo. Kot je to v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, je institut taksne oprostitve namenjen premoženjsko najšibkejšim posameznikom, kamor tožnica ne glede na zatrjevano brezposelnost (5) (zaradi katere seveda ne pride do avtomatične zakonske oprostitve plačila sodnih taks, kot to napačno navaja pritožba), nedvomno ne sodi.(6)

6.Napačna je tudi pritožbena navedba, da zakonska podlaga za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ne obstaja. Primarno velja poudariti, da je zakonska določba, ki predvideva pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih taks (to sta določbi prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1), hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga. Poleg tega se (kot je bilo poudarjeno v opombi št. 1) v postopkih odločanja o predlogih za oprostitev (odlog) plačila sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (3. odst. prvega člena ZST-1). To pomeni, da je bilo potrebno v konkretnem primeru (pri odločanju o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) smiselno uporabiti tudi tiste določbe ZPP, ki se nanašajo na sklep kot obliko sodne odločbe. V zvezi s pritožbenimi navedbami o nedovoljenosti pritožbe in nepravilnosti pravnega pouka pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je zoper predmetni sklep pritožba seveda dovoljena, saj je ne izključujeta ne ZST-1 in ne ZPP (prvi odstavek 363. člena ZPP). Pritožba ni dovoljena le zoper sklep, s katerim se predlogu stranke ugodi (6. odstavek 12. člena ZST-1).

7.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) oba sklepa sodišča prve stopnje z dne 20.2.2012. (1) V skladu z določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (razen če ZST-1 ne določa drugače). To pomeni, da je bilo potrebno v konkretnem primeru (pri odločanju o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer tudi njegove določbe o nepopolnih vlogah. Na pravila o nepopolnih vlogah (in sicer v zvezi z opustitvijo predložitve izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu oziroma priložitve predpisanih prilog) izrecno napotuje tudi zadnji stavek 3. odstavka 12. člena ZST-1. (2) Kot je vse to v izpodbijanem sklepu z dne 20.2.2012 (s katerim je tožničino pritožbo zavrglo) ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

(3) Glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3454/2009 z dne 8.1.2010. (4) Ker pritožba zoper sklep z dne 14.11.2011 ni bila dopustna, je sklicevanje na brezposelnost (v obravnavani pritožbi) z vidika pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve nerelevantno.

(5) Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba oziroma da kot takšna ni prijavljena v evidenco ZZZS, tožnica v obravnavani pritožbi prav tako ne oporoke.

(6) V zvezi s čimer je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na upoštevanje kriterijev določenih v drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.