Jedro

Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentkino zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena ZUP.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-10-137/2015 z dne 17. 11. 2015. S to odločbo je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, po nadzorstveni pravici, s katero ji je bilo naloženo plačilo davka na premoženje večje vrednosti.

2. Zoper to sodbo je revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava, kršitve Ustave RS in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Vendar z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentkino zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Revidentka je sicer s svojo zahtevo poskušala doseči razveljavitev odločbe Davčnega urada Ljubljana, ki po njeni oceni za njo pomeni vrednost 24.000,00 EUR, ta odločba pa ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevah X Ips 170/2015 z dne 27. 8. 2015 in X Ips 46/2016 z dne 5. 7. 2016. 6. Ker uveljavljeni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

7. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).